100 – 300 riječi

(ovisno o godini učenja)

5. razred: 100 – 200 riječi

6. razred: 200 – 300 riječi

300 – 600 riječi

(ovisno o godini učenja)

7. razred: 300 – 500 riječi

8. razred: 500 – 600 riječi

50 – 200 riječi

(ovisno o godini učenja)

5. razred: 50 – 100 riječi

6. razred: 100 – 200 riječi

200 – 400 riječi

7. razred: 200 – 300 riječi

8. razred: 300 – 400 riječi

40 – 80 riječi

(ovisno o vrsti teksta)

5. razred: 40 – 60 riječi

6. razred: 60 – 70 riječi

7. razred: 70 – 80 riječi

80 – 200 riječi

(ovisno o vrsti teksta)

8. razred: 80 – 100 riječi

OŠ SLOJK A. 1. 1.

Učenik verbalno i neverbalno reagira na slušne i vizualne poticaje.

– povezuje izgovorene riječi s odgovarajućim slikovnim karticama ili predmetima

– povezuje izgovorene upute s radnjama

– odgovara na postavljena pitanja (da, ne)

– imenuje predmete i osobe u razredu ili na vizualnim predlošcima

OŠ SLOJK A. 1. 2.

Učenik glasno čita vrlo kratke, jednostavne i poznate riječi.

– prepoznaje i izgovara napisane riječi

– čita slikopis

OŠ SLOJK A. 1. 3.

Učenik preslikava kratke riječi i kratke rečenice.

OŠ SLOJK A. 1. 4.

Učenik ponavlja riječi i vrlo kratke rečenice.

OŠ SLOJK A. 1. 5.

Učenik sudjeluje u vrlo kratkome razgovoru od nekoliko riječi.

– sudjeluje u jednostavnome i kratkome razgovoru: pozdravlja, predstavlja se itd.

– postavlja jednostavna pitanja i odgovara na njih

– oblikuje i izgovara jednostavne i kratke, uvježbane rečenice

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: ja i svijet oko mene, obitelj, igre, škola, voće, povrće, životinje, biljke, prehrana, boje, brojevi do 10, dijelovi tijela, slova slovenske abecede.

Jezične funkcije: pozdravljanje, predstavljanje, čestitanje, zamolba, zahvala, pitanje za oprost, imenovanje i identificiranje predmeta, brojenje.

Učitelj odabire leksičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama.

Učitelj odabire gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika koje se temelje na preporučenim jezičnim funkcijama: jednostavna rečenica; potvrdni, niječni i upitni oblik rečenice, dijalog.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj poučava jezične sadržaje putem usmene komunikacije te učenjem iz situacijskih igara: geste, mimika, pokreti, igre, pjesme, dramatizacija, crtanje, digitalna i zorna sredstva.

Leksički sadržaji uvode se uz mimiku, vizualna i multimedijska sredstva mehaničkim ponavljanjem.

S čitanjem se počinje postupno tek nakon što su učenici na hrvatskome (materinskome) jeziku usvojili osnove čitanja. Pisanje počinje krajem prvoga polugodišta i pristupa mu se izrazito postupno.

OŠ SLOJK B. 1. 1.

Učenik verbalno i neverbalno izražava misli, osjećaje i zapažanja nakon slušanja teksta.

– riječima, crtežom ili pokretom izražava misli, osjećaje, zapažanja nakon čitanja/slušanja književnoga teksta

– govori što mu se sviđa i što mu se ne sviđa

– povezuje s vlastitim iskustvom ono što je čuo u tekstu

– uspoređuje postupke likova s vlastitim postupcima

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– pjesme u rimama, slovenske narodne priče, dječje pjesme, brojalice, dječje narodne igre.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

OŠ SLOJK C. 1. 1.

Učenik uočava osnovna obilježja slovenske kulture.

– prepoznaje tipična slovenska imena

– prepoznaje i imenuje obilježja slovenskih praznika i blagdana

– prepoznaje naziv države

OŠ SLOJK C. 1. 2.

Učenik izdvaja sličnosti i razlike između slovenske i hrvatske kulture.

– navodi što mu se sviđa ili ne sviđa, a povezano je s kulturnim događajem

– kreativno izražava svoj doživljaj o kulturnome događaju crtežom, slikom, govorom ili kraćim pisanim rečenicama

OŠ SLOJK C 1. 3.

Učenik posjećuje i sudjeluje na kulturnim događajima primjerenim svojoj dobi.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– slika o sebi, praznici i blagdani, slovenska dječja glazba i ples.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

OŠ SLOJK A. 2. 1.

Učenik verbalno i neverbalno reagira na slušne i vizualne poticaje koristeći se proširenim rječnikom.

– povezuje izgovorene riječi s odgovarajućim slikovnim karticama ili predmetima

– povezuje izgovorene upute s radnjama

– odgovara na postavljena pitanja

– imenuje predmete i osobe u razredu ili na vizualnim predlošcima

OŠ SLOJK A. 2. 2.

Učenik glasno čita vrlo kratke i poznate riječi.

OŠ SLOJK A. 2. 3.

Učenik preslikava riječi i kratke rečenice.

– preslikava riječi i rečenice

– povezuje pisani oblik riječi s odgovarajućom slikom

OŠ SLOJK A. 2. 4.

Učenik ponavlja riječi i kratke rečenice.

OŠ SLOJK A. 2. 5.

Učenik sudjeluje u vrlo kratkome razgovoru.

– sudjeluje u jednostavnome i kratkome razgovoru koristeći se osnovnim komunikacijskim obrascima: pozdravlja, predstavlja se, predstavlja druge itd.

– postavlja jednostavna pitanja i odgovara na njih

– oblikuje i izgovara jednostavne i kratke, uvježbane rečenice

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: ja i svijet oko mene, obitelj, igre, škola, predmeti u okolini, odjeća, boje, voće, povrće, životinje, biljke, prehrana, boje, brojevi do 20, dijelovi tijela, slova i glasovi.

Jezične funkcije: pozdravljanje, predstavljanje, čestitanje, zamolba, zahvala, pitanje za oprost, imenovanje i identificiranje predmeta, brojenje.

Učitelj odabire leksičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama.

Učitelj odabire gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika koje se temelje na preporučenim jezičnim funkcijama. Razlikovanje širokoga e, uskoga e i poluglasnika; umanjenice. Osnovna obilježja vrsta riječi: imenice, pridjevi, glagoli, zamjenice, brojevi.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj poučava jezične sadržaje putem usmene komunikacije uz igru i u situacijskim vježbama s elementima igre.

OŠ SLOJK B. 2. 1.

Učenik sluša/čita s razumijevanjem vrlo kratke književne tekstove koji su primjereni njegovoj dobi.

– odgovara na pitanja povezana s tekstom

– čita tekst nekoliko puta radi boljega razumijevanja

– prepoznaje glavne i sporedne likove

OŠ SLOJK B. 2. 2.

Učenik se kreativno izražava na temelju književnoga iskustva.

– riječima, crtežom ili pokretom izražava misli, osjećaje, zapažanja nakon čitanja/slušanja književnoga teksta

– dramatizira, stvara likovne radove, uređuje pano, izrađuje strip itd.

OŠ SLOJK B.2.3.

Učenik objašnjava zašto mu se određeni književni tekst sviđa ili ne sviđa.

– izražava mišljenje sviđa li mu se određeni književni tekst i navodi razloge

– navedene razloge povezuje s postupcima likova u tekstu

– crtežom izražava sviđa li mu se tekst ili ne

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– pjesme u rimama, slovenske narodne priče, dječje pjesme, brojalice.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

OŠ SLOJK C. 2. 1.

Učenik imenuje osnovna obilježja slovenske kulture.

OŠ SLOJK C 2. 2.

Učenik sudjeluje u aktivnosti nadahnutoj folklorom.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– slika o sebi, praznici i blagdani, slovenska glazba i ples.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (narodni plesovi, narodne pjesme, čestitke, brojalice, pjesme povezane s blagdanima i običajima, dječjim narodnim igrama, zornim sredstvima).

OŠ SLOJK A. 3. 1.

Učenik razumije vrlo kratke i jednostavne rečenice pri slušanju i čitanju.

– odgovara jednom riječju ili pokretom na pitanja, molbe ili upute koji su upućeni jezičnim sredstvima i povezani su s poznatim temama ili situacijama u razredu

– razumije tekstove koji se sastoje od kratkih rečenica i odnose se na poznate teme

– prepoznaje najvažnije informacije te ih povezuje s vlastitim iskustvom i znanjem

OŠ SLOJK A. 3. 2.

Učenik glasno čita rečenice.

OŠ SLOJK A. 3. 3.

Učenik reproducira riječi i vrlo kratke rečenice.

OŠ SLOJK A. 3. 4.

Učenik sudjeluje u kratkome razgovoru koristeći se kratkim i jednostavnim rečenicama.

– sudjeluje s ostalim učenicima u kratkome i uvježbanome razgovoru oblikujući jednostavne rečenice

– postavlja jednostavna pitanja i odgovara na njih

– oblikuje i izgovara kratke rečenice radi razmjene informacija

OŠ SLOJK A. 3. 5.

Učenik piše vrlo kratak i jednostavan tekst poznate tematike.

– piše vrlo jednostavan tekst poznate tematike na temelju danoga predloška

– na jednostavna pitanja daje pisane odgovore

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: prijatelji, životinje, brojevi, dijelovi tijela, odijevanje, vrijeme, dom, prijevozna sredstva, higijena, dnevna rutina, grad i selo, kupnja, mjeseci, godišnja doba.

Jezične funkcije: opisivanje osoba, traženje i pružanje informacija, imenovanje odnosa među ljudima, izricanje sviđanja/nesviđanja, brojenje, pravilan izgovor glasova, naglašavanje, opis dnevne rutine i običaja, opis okružja u kojemu živimo.

Učitelj odabire leksičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama.

Učitelj odabire gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika koje se temelje na preporučenim jezičnim funkcijama: promjenjive vrste riječi i njihove osnovne gramatičke kategorije, imenice i pridjevi: nominativ i akuzativ.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju nadograđujući se na sadržaje iz prethodnih razreda.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj poučava jezične sadržaje putem usmene i pismene komunikacije te učenjem uz igru i u situacijskim vježbama s elementima igre.

Nastava se od trećega razreda nadalje odvija na slovenskome jeziku, a hrvatski jezik upotrebljava se za usporedbu i lakši prijenos znanja.

Uz govornu komunikaciju sve se češće primjenjuju aktivnosti pisanoga izražavanja.

OŠ SLOJK B. 3. 1.

Učenik izražava misli, osjećaje i zapažanja nakon slušanja/čitanja teksta povezujući ih s vlastitim iskustvom.

– izražava misli, osjećaje i zapažanja nakon čitanja književnoga teksta

– povezuje s vlastitim iskustvom ono što je čuo u tekstu

– uspoređuje postupke likova s vlastitim postupcima

– prepričava situacije, događaje i karakterizira likove

OŠ SLOJK B. 3. 2.

Učenik sluša/čita s razumijevanjem kratke književne tekstove koji su primjereni njegovoj dobi.

– razlikuje dijelove pjesme: stih, strofa

– prepoznaje i izdvaja riječi koje se rimuju u dječjim pjesmama i igrokazima

– prepoznaje fantastične elemente u dječjim pjesmama i bajkama

– odgovara na pitanja povezana s tekstom

– sažima sadržaj teksta

– čita kratak književni tekst nekoliko puta radi boljega razumijevanja pazeći na pravilan izgovor i intonaciju

OŠ SLOJK B. 3. 3.

Učenik, primjereno svojoj dobi, razlikuje određene književne vrste prema obliku i sadržaju.

– razlikuje književne vrste prema obliku i sadržaju (pjesma u rimama, narodna priča, dječja pjesma, brojalica, basna)

– prepoznaje naučene jezične elemente, izvodi zaključke o vrsti, temi i sadržaju teksta

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– igre, slovenske narodne priče, dječje pjesme, brojalice, basne, dramatizacije, radionice.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (izrada crteža i lutaka, dramatizacija i čitanje književnih tekstova, kamišibaj [kamishibai]).

OŠ SLOJK C. 3. 1.

Učenik govori o sebi i drugima na temelju međukulturnoga iskustva.

– navodi činjenice o drugim kulturama

– opisuje svoje dojmove o pripadnicima druge kulture

– opisuje kako se osjeća tijekom međukulturnoga iskustva

– uz povremenu pomoć učitelja prepoznaje i navodi činjenice o drugoj kulturi

– uz poticaj učitelja izražava svoje osjećaje tijekom međukulturnoga iskustva

OŠ SLOJK C. 3. 2.

Učenik uspoređuje obilježja slovenske i hrvatske kulture te njihov značaj.

– prepoznaje glavne sličnosti i razlike između običaja, vrijednosti, stavova i vjerovanja slovenske i hrvatske kulture

– pozitivno se odnosi prema slovenskoj tradiciji, običajima, praznicima i blagdanima

OŠ SLOJK C 3. 3.

Učenik sudjeluje u aktivnosti nadahnutoj folklorom.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– slika o sebi, praznici i blagdani, slovenska glazba i ples, narodni običaji: spuščanje gregorčkov (puštanje svjetlosti po rijekama, potocima).

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (narodni plesovi, narodne pjesme, čestitke, pjesme o blagdanima i običajima, dječje narodne igre, zorna sredstva).

Učitelj planira školske i izvanškolske kulturne sadržaje i aktivnosti prema interesima učenika, mogućnostima škole i lokalne zajednice. Potiče se uključivanje učenika u kulturni i društveni život zajednice.

OŠ SLOJK A. 4. 1.

Učenik sluša/čita kratak i jednostavan tekst poznate tematike.

– odgovara jednom riječju ili pokretom na pitanja, mol­be ili upute koji su upućeni jezičnim sredstvima i povezani su s poznatim temama ili situacijama u razredu

– razumije tekstove koji se sastoje od kraćih rečenica i odnose se na poznate teme

– prepričava bit teksta

OŠ SLOJK A. 4. 2.

Učenik glasno čita vrlo kratak, jednostavan i poznat tekst.

OŠ SLOJK A. 4. 3.

Učenik reproducira rečenice i vrlo kratke tekstove.

OŠ SLOJK A. 4. 4.

Učenik sudjeluje u razgovoru koristeći se kratkim i jednostavnim rečenicama.

– sudjeluje u uvježbanome razgovoru oblikujući jednostavne rečenice

– postavlja jednostavna pitanja i odgovara na njih

– oblikuje i izgovara kratke rečenice radi razmjene informacija

OŠ SLOJK A. 4. 5.

Učenik piše kratak i jednostavan tekst poznate tematike.

– piše jednostavan tekst poznate tematike na temelju danoga predloška

– na jednostavna pitanja daje pisane odgovore

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: zdravlje, odijevanje, dnevna rutina, kupnja, priroda i vrijeme, šira okolina, zanimanja.

Jezične funkcije: izricanje vremena, traženje i pružanje informacija, pravilan izgovor glasova, naglašavanje, opis dnevne rutine i običaja, opis mjesta u kojemu živimo, opis osobe.

Učitelj odabire leksičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama.

Učitelj odabire gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika koje se temelje na preporučenim jezičnim funkcijama: strukture se nadovezuju na sadržaj prethodnih razreda; uporaba priloga rad/rada/rado.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju nadograđujući se na sadržaje prethodnih razreda.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj poučava jezične sadržaje putem usmene i pismene komunikacije te uz igru i u situacijskim vježbama s elementima igre.

OŠ SLOJK B. 4. 1.

Učenik kreativno izražava misli, osjećaje i zapažanja nakon slušanja/čitanja teksta povezujući ih s vlastitim iskustvom.

– izražava misli, osjećaje i zapažanja nakon čitanja književnoga teksta

– povezuje s vlastitim iskustvom ono što je čuo u tekstu

– uspoređuje postupke likova s vlastitim postupcima

– preoblikuje čitani/slušani tekst, npr. stvara novi završetak, uvodi nove likove u priču itd.

OŠ SLOJK B. 4. 2.

Učenik objašnjava vrijednosti književnoga teksta koji su primjereni njegovoj dobi i osobnomu iskustvu.

– izražava svoje mišljenje o uočenim vrijednostima u književnome tekstu

– izdvaja dijelove teksta koji su mu se najviše svidjeli

– izdvaja pozitivne životne vrijednosti u tekstu

– prepoznaje pozitivne osobine likova iz teksta, opise pozitivnih događaja, vrijedne poruke te mudre izreke i poruke

– uočava dobre i loše postupke likova

– razgovara o postupcima likova u književnome tekstu

– navodi tvrdnje kojima potkrepljuju vlastito mišljenje o uočenim vrijednostima književnoga teksta

– uz povremenu pomoć učitelja izdvaja vrijednosti književnoga teksta

u odabranim dijelovima teksta s jasno istaknutim vrijednostima primjerenim njegovoj dobi te osobnomu iskustvu.

OŠ SLOJK B. 4. 3.

Učenik određuje ključne riječi i poruku teksta u određenim književnim vrstama koji su primjereni njegovoj dobi.

– čita tekstove u dječjim časopisima i na slovenskim mrežnim stranicama

– prepoznaje poruku teksta

– koristi se samostalno ili uz pomoć učitelja digitalnim izvorima

– prikuplja bitne informacije i izdvaja ključne riječi

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– lirske pjesme, pripovijetke, basne, narodne poslovice, dramski tekst.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Književni pojmovi: narodna lirska pjesma, motiv, tema, ideja, pjesnička slika, personifikacija, pripovijedanje, dijalog, monolog, opis.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (izrada crteža i lutaka, dramatizacija i čitanje književnih tekstova, kamišibaj [kamishibai]).

OŠ SLOJK C. 4. 1.

Učenik govori o sebi i drugima na temelju međukulturnoga iskustva.

– kratko i jednostavno govori što je doznao o kulturi druge osobe

– proširuje znanje o drugim kulturama

OŠ SLOJK C. 4. 2.

Učenik prepoznaje osnovna zemljopisna obilježja Slovenije.

– prepoznaje i imenuje osnovna zemljopisna obilježja Slovenije

– pokazuje Sloveniju i Ljubljanu na karti te veće slovenske gradove

– nabraja države s kojima Slovenija graniči

OŠ SLOJK C. 4. 4.

Učenik obavlja aktivnost nadahnutu folklorom.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– praznici i blagdani, slovenska glazba i ples, imena značajnih mjesta, poznati Slovenci, obližnji slovenski gradovi, glavni grad, smještanje Slovenije na karti.

Kulturni događaji i ustanove: susreti s književnicima, kulturni festivali i smotre.

Školske i izvanškolske manifestacije: Europski dan jezika, Međunarodni dan materinskoga jezika.

Slovenski kalendarski običaji (dječje narodne igre i pjesme o Božiću i Uskrsu).

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

OŠ SLOJK A. 5. 1.

Učenik sluša/čita s razumijevanjem kratak i jednostavan tekst poznate tematike.

– odgovara jednom riječju ili pokretom na pitanja, molbe ili upute koji su upućeni jezičnim sredstvima i povezani su s poznatim temama ili situacijama u razredu

– razumije tekstove koji se sastoje od kraćih rečenica i odnose se na poznate teme

– prepričava bit teksta, razumije glavnu poruku iz teksta, izdvaja ključne riječi i važnije informacije iz teksta

OŠ SLOJK A. 5. 2.

Učenik izražajno čita kratak, jednostavan i poznat tekst primjenjujući pravilan izgovor i intonaciju.

OŠ SLOJK A. 5. 3.

Učenik govori kratak i jednostavan tekst poznate tematike koristeći se vrlo jednostavnim jezičnim strukturama.

OŠ SLOJK A. 5. 4.

Učenik sudjeluje u kratkome i jednostavnome razgovoru poznate tematike.

– sudjeluje u jednostavnome i kratkome razgovoru u osnovnim komunikacijskim vježbama

– postavlja jednostavna pitanja i odgovara na njih, prepoznaje priliku za preuzimanje riječi

– planira razgovor, uspoređuje sadržaj razgovora s predloškom

OŠ SLOJK A. 5. 5.

Učenik piše jednostavan tekst na zadanu temu.

– piše jednostavan tekst poznate tematike na temelju danoga predloška

– odgovara na postavljena pitanja

– pravilno piše poznate i učestale riječi

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: naš svakodnevni život, aktivnosti u kući i oko kuće, svijet škole, naše prirodno okružje, bliža i šira okolina – orijentacija, detaljan opis životnoga okružja i doma.

Jezične funkcije: traženje i pružanje informacija, pravilan izgovor glasova, naglašavanje, opis dnevne rutine i običaja, opis mjesta u kojemu živimo, pravila ponašanja u školi, opis kućanskih poslova, opis geografskoga prostora (reljef, strane svijeta).

Učitelj odabire leksičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama.

Učitelj odabire gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika koje se temelje na preporučenim jezičnim funkcijama: sinonimi, antonimi, homonimi, imenice i pridjevi (svi padeži), glagol (prezent E, D, M).

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju nadograđujući se na sadržaje prethodnih razreda.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj poučava jezične sadržaje putem usmene i pismene komunikacije te učenjem uz igru i u situacijskim vježbama s elementima dramske igre.

OŠ SLOJK B. 5. 1.

Učenik objašnjava svoje misli, osjećaje i zapažanja nakon slušanja/čitanja teksta povezujući ih s vlastitim iskustvom.

OŠ SLOJK B. 5. 2.

Učenik sluša/čita s razumijevanjem kratke književne tekstove koji su primjereni njegovoj dobi.

– prepoznaje i imenuje određene vrste tekstova (basna, narodna priča, pjesma, bajka, igrokaz)

– određuje temu, misao i ugođaj teksta

– odgovara na pitanja povezana s pročitanim/slušanim tekstom

– sažima sadržaj teksta

– čita kratak književni tekst nekoliko puta radi boljega razumijevanja pazeći na pravilan izgovor i intonaciju

OŠ SLOJK B. 5. 3.

Učenik određuje ključne riječi i poruku teksta u određenim književnim vrstama koji su primjereni njegovoj dobi.

– čita tekstove u dječjim časopisima i na slovenskim mrežnim stranicama

– prepoznaje poruku teksta

– koristi se samostalno ili uz pomoć učitelja digitalnim izvorima

– prikuplja bitne informacije i izdvaja ključne riječi iz određenih izvora

– tumači pronađene podatke

OŠ SLOJK B. 5. 4.

Učenik se kreativno izražava na temelju književnoga iskustva.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– slovenske narodne priče, pjesme, basne, poslovice, izreke, pitalice, legende i predaje.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (izrada crteža i lutaka, dramatizacija i čitanje književnih tekstova).

OŠ SLOJK C. 5. 1.

Učenik govori o sebi i o drugima na temelju međukulturnoga iskustva.

– govori kako se osjećao tijekom međukulturnoga iskustva

– kratko i jednostavno govori što je doznao o kulturi druge osobe

– proširuje spoznaje o drugim kulturama

OŠ SLOJK C. 5. 2.

Učenik opisuje osnovna povijesna obilježja Slovenije.

OŠ SLOJK C. 5. 3.

Učenik opisuje osnovna zemljopisna obilježja Slovenije i Slovenaca u Hrvatskoj.

– prepoznaje i imenuje osnovna zemljopisna obilježja Slovenije i Slovenaca u Hrvatskoj (gradovi, sela i okolina)

– prepoznaje i pokazuje na karti mjesta u kojima Slovenci žive u Hrvatskoj (Pula, Rijeka, Karlovac, Zagreb, Varaždin, Čakovec, Osijek, Zadar, Split)

OŠ SLOJK C. 5. 4.

Učenik obavlja aktivnost nadahnutu folklorom.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– praznici i blagdani, slovenska glazba i ples, imena značajnih mjesta, podrijetlo Slovenaca, opis zemljopisnih obilježja Slovenije i Hrvatske (najveće rijeke, jezera, planine), snalaženje na karti.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (narodni običaji: pustovanje (karneval), narodne pjesme, dječje narodne igre, zorna sredstva, posjet knjižnici, Brižinski spomenici, Čedajski i Stiški rukopisi).

OŠ SLOJK A. 6. 1.

Učenik govori kratak tekst poznate tematike koristeći se jednostavnim jezičnim strukturama.

OŠ SLOJK A. 6. 2.

Učenik sudjeluje u kratkome razgovoru poznate tematike.

– sudjeluje u jednostavnome i kratkome razgovoru u osnovnim komunikacijskim vježbama

– postavlja jednostavna pitanja i odgovara na njih

– počinje, vodi i završava razgovor

OŠ SLOJK A. 6. 3.

Učenik zapisuje kratak i jednostavan tekst poznate tematike.

– uočava razliku između pisanoga i govornoga oblika riječi

– piše po diktatu

OŠ SLOJK A. 6. 4.

Učenik piše jednostavan tekst poznate tematike koristeći se jednostavnim jezičnim strukturama i primjenjujući pravopisna pravila.

– piše jednostavan tekst na temelju zadanoga predloška koristeći se jednostavnim jezičnim strukturama

– logički oblikuje tekst, uređuje tekst poštujući pravopisna pravila

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: naš svakodnevni život, zaštita okoliša, putovanje, naručivanje, kupnja, plaćanje, slobodno vrijeme i zabava, bavljenje sportom, hobiji.

Jezične funkcije: traženje i pružanje informacija, opis dnevne rutine i običaja, kupnja karte ili ulaznice, naručivanje hrane i pića, opis aktivnosti u slobodno vrijeme, opis zabave).

Učitelj odabire leksičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama.

Učitelj odabire gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika koje se temelje na preporučenim jezičnim funkcijama: promjenjive vrste riječi i njihove gramatičke kategorije, glagol (perfekt), izgovor slova l i v, stupnjevanje pridjeva.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju nadograđujući se na sadržaje prethodnih razreda.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj poučava jezične sadržaje putem usmene i pismene komunikacije te učenjem uz igru i u situacijskim vježbama s elementima jezičnih i dramskih igara.

OŠ SLOJK B. 6. 1.

Učenik izražava svoje mišljenje nakon slušanja/čitanja književnoga teksta povezujući ga s vlastitim iskustvom.

– izražava svoje mišljenje nakon čitanja/slušanja književnoga ili neknjiževnoga teksta

– izražava osjećaje povezane s tekstom (iznenađenje, ljutnja, žaljenje, strah, suosjećanje...)

– pokazuje zanimanje za likove i događaje, poistovjećuje se s likovima i procjenjuje njihove postupke

OŠ SLOJK B. 6. 2.

Učenik objašnjava ideje i probleme iznesene u književnim i neknjiževnim tekstovima koji su primjereni njegovoj dobi.

– izražava mišljenje o glavnim događajima nakon čitanja ili slušanja teksta

– prepoznaje glavne misli i probleme u tekstu

– predlaže rješenje za probleme iznesene u tekstu

– uspoređuje vlastito mišljenje i prijedloge s mišljenjima i prijedlozima drugih

OŠ SLOJK B. 5. 3.

Učenik istražuje ključne riječi i potrebne podatke u skladu s vlastitim interesima i problemima.

– istražuje glavnu misao, poruku i ključne riječi u pisanome i pročitanome tekstu

– iz određenih izvora prikuplja dodatne informacije na temelju ključnih riječi

– koristi se sadržajem i pojmovnikom

OŠ SLOJK B. 5. 4.

Učenik se kreativno izražava na temelju književnoga iskustva.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– slovenske narodne priče, pjesme, basne, poslovice, legende i predaje, dječji roman.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (izrada crteža i lutaka, dramatizacija, recitiranje pjesama, izrada plakata i čitanje književnih i neknjiževnih tekstova, obilježavanje slovenskoga kulturnog praznika: Prešernov dan).

OŠ SLOJK C. 6. 1.

Učenik prepoznaje osnovna povijesna obilježja slovenskoga govornog područja.

– prepoznaje i imenuje povijesna obilježja Slovenije (povijesne pokrajine) i prekograničnih područja

– prepoznaje teritorijalne promjene tijekom povijesti

OŠ SLOJK C. 6. 2.

Učenik prepoznaje osnovna zemljopisna obilježja slovenskoga govornog područja, kako u granicama današnje Republike Slovenije tako i prekograničnih područja.

– prepoznaje i imenuje zemljopisna obilježja Slovenije, slovenske pokrajine unutar Republike Slovenije

– prepoznaje i pokazuje na karti određena prekogranična mjesta u kojima Slovenci žive (Italija: Trst i Gorica, Benečija (pokrajina Veneto); Austrija: Koruška, dio Štajerske; Mađarska: Porabje; Hrvatska: Istarska, Primorsko-goranska, Karlovačka, Varaždinska, Međimurska županija i Grad Zagreb)

OŠ SLOJK C. 6. 3.

Učenik obavlja aktivnost nadahnutu folklorom iz različitih slovenskih pokrajina.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– praznici i blagdani, slovenska glazba i ples, povijest Slovenaca do Prvoga svjetskoga rata, zemljopisna obilježja slovenskoga govornog područja (dvojezični toponimi), snalaženje na karti.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (narodni plesovi, narodne pjesme, dječje narodne igre, zorna sredstva, predaje i legende, narodna nošnja).

OŠ SLOJK A. 7. 1.

Učenik sluša/čita s razumijevanjem tekst srednje dužine poznate tematike.

– razumije tekst srednje dužine poznate tematike

– izdvaja glavnu poruku teksta, ključne riječi i ostale bitne podatke

– koristi se s nekoliko strategija za uspješno razumijevanje teksta pri slušanju i čitanju

OŠ SLOJK A. 7. 2.

Učenik govori kratak tekst koristeći se srednje složenim jezičnim strukturama.

– govori kratak tekst poznate tematike koristeći se srednje složenim jezičnim strukturama

– izvještava o poznatim situacijama i događajima

– planira sadržaj teksta, povezuje dijelove teksta, uređuje i ispravlja govor

OŠ SLOJK A. 7. 3.

Učenik sudjeluje u jednostavnome, spontanom i vođenom razgovoru poznate tematike.

– sudjeluje u jednostavnome, vođenom ili spontanom razgovoru poznate tematike

– postavlja pitanja te odgovara prikladnim jezičnim strukturama

OŠ SLOJK A. 7. 4.

Učenik piše jednostavan i kratak tekst poznate tematike koristeći se srednje složenim jezičnim strukturama i primjenjujući pravopisna pravila.

– piše jednostavan tekst na temelju zadanoga predloška koristeći se srednje složenim jezičnim strukturama

– logički oblikuje tekst, uređuje tekst primjenjujući pravopisna pravila

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: naš svakodnevni život, zaštita okoliša, zdrav život, putovanje, tehnologija.

Jezične funkcije: traženje i pružanje informacija, opis svakodnevice, ugrožena područja i opis živoga svijeta, prehrambene navike, opis kretanja, opis aktivnosti u slobodno vrijeme, opis zabave).

Učitelj odabire leksičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama.

Učitelj odabire gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika koje se temelje na preporučenim jezičnim funkcijama: promjenjive vrste riječi i njihove gramatičke kategorije, glagol (futur), zavisnosložena rečenica, izravni i neizravni govor.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju nadograđujući se na prethodni razred.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj poučava jezične sadržaje putem usmene i pismene komunikacije te učenjem uz igru i u situacijskim vježbama s elementima jezičnih i dramskih igara.

OŠ SLOJK B. 7. 1.

Učenik obrazlaže svoja iskustva i točke gledišta povezane s književnim i neknjiževnim tekstom.

– uspoređuje svoja iskustva i mišljenje sa sadržajem književnoga i neknjiževnoga teksta

– razvija svoju maštu, razumijevanje i pogled na budućnost

– čita sa zadovoljstvom

OŠ SLOJK B. 7. 2.

Učenik interpretira književni i neknjiževni tekst.

– predstavlja pročitani tekst svojim riječima

– promišlja o dijelu književnoga teksta koji utječe na oblikovanje mišljenja

OŠ SLOJK B. 7. 3.

Učenik izdvaja podatke dobivene iz različitih izvora pazeći na njihovu točnost i korisnost.

– prikuplja informacije u različitim izvorima prema svojim interesima i potrebama

– prikuplja informacije iz pouzdanih izvora te provjerava njihovu točnost

OŠ SLOJK B. 7. 4.

Učenik se kreativno izražava na temelju književnoga iskustva.

– svojim riječima objašnjava razliku između fikcije i stvarnosti

– kreativno se izražava u interpretaciji književnoga djela

– predstavlja književni tekst u situacijskim vježbama s elementima jezičnih i dramskih igara

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– slovenske narodne priče, pjesme, tekstovi iz dječjih novina, mrežni sadržaji, dječji roman.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (izrada crteža i lutaka, dramatizacija, recitiranje, interpretiranje, izrada plakata i čitanje književnih i neknjiževnih tekstova).

OŠ SLOJK C. 7. 1.

Učenik imenuje povijesna obilježja slovenskoga govornog područja.

– širi svoje spoznaje o Republici Sloveniji, slovenskoj kulturi i slovenskoj manjini u Hrvatskoj

– utvrđuje sličnosti i razlike među povijesnim događajima

– povezuje povijesne događaje s bitnim nacionalnim praznicima

OŠ SLOJK C. 7. 2.

Učenik imenuje zemljopisna obilježja slovenskoga govornog područja.

– širi svoje spoznaje o zemljopisu Slovenije

– upoznaje se s pokrajinama i sjedištima pokrajina u Sloveniji

– upoznaje se s gradovima izvan Slovenije u kojima žive Slovenci i u kojima se govori slovenski jezik

OŠ SLOJK C. 7. 3.

Učenik obavlja aktivnost nadahnutu folklorom iz različitih slovenskih pokrajina.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– praznici i blagdani, slovenska glazba i ples, povijest Slovenaca u prvoj polovici 20. stoljeća, zemljopisna obilježja slovenskoga govornog područja (dvojezični toponimi), snalaženje na karti.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (narodni običaji: za vrijeme sjetve, žetve, berbe; narodne pjesme, zorna sredstva, predaje i legende, narodna nošnja).

OŠ SLOJK A. 8. 1.

Učenik razumije tekst srednje dužine poznate tematike.

– razumije jednostavne i srednje duge tekstove poznatoga sadržaja nakon čitanja ili slušanja

– izdvaja glavnu poruku teksta

– razumije tekst globalno i selektivno

– primjenjuje strategije za uspješno razumijevanje teksta pri slušanju i čitanju

OŠ SLOJK A. 8. 2.

Učenik govori kratak tekst koristeći se srednje složenim jezičnim strukturama.

– govori kratak tekst poznate tematike koristeći se srednje složenim jezičnim strukturama

– izvještava o poznatim situacijama i događajima

– povezuje dijelove teksta, uređuje i ispravlja govor

OŠ SLOJK A. 8. 3.

Učenik sudjeluje u vođenome jednostavnom i spontanom razgovoru poznate tematike.

– sudjeluje u jednostavnome, vođenom ili spontanom razgovoru poznate tematike

– postavlja pitanja i odgovara na njih

OŠ SLOJK A. 8. 4.

Učenik piše srednje dug tekst poznate tematike koristeći se srednje složenim jezičnim strukturama i primjenjujući pravopisna pravila.

– piše srednje dug tekst na temelju zadanoga predloška

– logički oblikuje tekst

– koristeći se naučenim sredstvima, pokušava samostalno stvarati nove tekstove unaprijed neobrađene tematike

– točno zapisuje riječi koristeći se znakovima interpunkcije

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: čovjek i društvo, zaštita okoliša, znanost i tehnika, poslovni svijet, zdrav život.

Jezične funkcije: traženje i pružanje informacija, opis svakodnevice, ugrožena područja i opis živoga svijeta, prehrambene navike, opis kretanja, opis aktivnosti u slobodno vrijeme, razgovor o budućnosti, odabir profesionalne orijentacije, rasprava).

Učitelj odabire leksičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama.

Učitelj odabire gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika koje se temelje na preporučenim jezičnim funkcijama: promjenjive vrste riječi i njihove gramatičke kategorije, glagol (kondicional), redoslijed riječi u rečenici, nepromjenjive vrste riječi, pravopis osnovnih i rednih brojeva.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju nadograđujući se na sadržaje prethodnih razreda.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj poučava jezične sadržaje putem usmene i pismene komunikacije te učenjem uz igru i u situacijskim vježbama s elementima jezičnih i dramskih igara.

OŠ SLOJK B. 8. 1.

Učenik tumači književni i neknjiževni tekst prema svojemu čitateljskom iskustvu uspoređujući ga s drugim tekstovima.

– prepoznaje strukturu književnoga i neknjiževnoga teksta

– prosuđuje i opisuje različite okolnosti, namjeru autora da usmjerava pažnju čitatelja

– čita sa zadovoljstvom

OŠ SLOJK B. 8. 2.

Učenik interpretira književni i neknjiževni tekst na osnovi svojega iskustva i konteksta kritički ga uvažavajući.

– prepoznaje i prosuđuje različite osobine likova na osnovi njihovih djela, govora i stajališta

– etički i moralno tumači tekst

– kritički i argumentirano ocjenjuje književni i neknjiževni tekst

OŠ SLOJK B. 8. 3.

Učenik prosuđuje utjecaj medijskih tekstova na javno mišljenje.

– prepoznaje utjecaj medijske poruke na javno mišljenje

– razvija kritičko razmišljanje i oblikuje vlastito mišljenje

OŠ SLOJK B. 8. 4.

Učenik se kreativno izražava na temelju književnoga iskustva.

– govori o različitim interpretacijama teksta

– svojim riječima opisuje razliku između fikcije i stvarnosti

– predstavlja književni tekst igranjem uloga

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– slovenske narodne priče, pjesme, tekstovi iz novina, mrežni sadržaji, kratki filmovi, radijske i TV emisije, životopis, dječji roman.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Učitelj odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (dramatizacija, recitiranje, interpretiranje, izrada plakata, priprema prezentacije, pisanje životopisa i čitanje književnih i neknjiževnih tekstova).

OŠ SLOJK C. 8. 1.

Učenik imenuje povijesna obilježja slovenskoga govornog područja i povijesna obilježja Hrvatske.

– iz više se izvora upoznaje s poviješću slovenskoga naroda unutar i izvan matične zemlje (važniji događaji i osobe)

– upoznaje se s događajima i osobama važnim za oba naroda

OŠ SLOJK C 8. 2.

Učenik imenuje zemljopisna obilježja Slovenije i Hrvatske.

OŠ SLOJK C 8. 3.

Učenik obavlja aktivnost nadahnutu folklorom iz različitih slovenskih pokrajina.

– aktivno surađuje u zajedničkoj predstavi ili priredbi

– pjeva narodne i moderne pjesme

– sudjeluje u aktivnosti povezanoj s vizualnim medijima

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– praznici i blagdani, slovenska glazba i ples, povijest Slovenaca u drugoj polovici 20. stoljeća i na početku 21. stoljeća (razdoblje socijalizma, rat za Sloveniju, samostalna država, promjena političkoga i ekonomskoga sustava, Europska unija, promjena valute), zemljopisna obilježja slovenskoga govornog područja, poznati slovenski umjetnici.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju (Veseli december – praznici i praznovanja u prosincu, narodne pjesme, zorna sredstva, povijesni tekstovi, umjetnička djela, posebnosti slovenske arhitekture – pčelinjak, kozolec).

SŠ SLOJK A.1.1.

Učenik govori tekst srednje dužine i upotrebljava jednostavne jezične strukture.

– definira glavne aspekte i ključne elemente teme

– strukturira sadržaj

– argumentirano izražava svoja mišljenja i stavove

SŠ SLOJK A.1.2.

Učenik sudjeluje u dužemu, planiranom i jednostavnome, spontanom razgovoru.

– strukturira izlaganje

– sudjeluje u razgovoru

– koristi se jezičnim elementima za početak, tijek i kraj razgovora te pazi da se uključi u razgovor u odgovarajuće vrijeme

SŠ SLOJK A.1.3.

Učenik piše tekstove srednje dužine uz upotrebu srednje složenih jezičnih struktura i primjenu pravopisnih pravila.

– konstruira oblik teksta i njegov sadržaj

– u tekstu jasno određuje odlomke

– koristi se s malo složenijim jezičnim strukturama

– poštuje pravopisna pravila

– uređuje i ispravlja vlastiti tekst

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Predložene teme: predstavljanje, obitelj, svakodnevni život, moja škola, moje okružje, slobodno vrijeme, odlazak u trgovinu, blagdanski običaji.

Jezične funkcije: opisivanje životnih situacija i vođenje razgovora, predstavljanje, opis obitelji i obiteljskih veza, opis dnevne rutine, opis provođenja slobodnoga vremena i mogućnosti za zabavu, opis prirodnoga okoliša, opis vremenske prognoze.

Nastavnik odabire leksik sukladno prije usvojenome znanju učenika te njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama. Nastavnik odabire gramatičke strukture sukladno prije usvojenome znanju učenika na temelju predloženih jezičnih funkcija.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju i nastavljaju na sadržaje iz prethodnih razreda.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Nastavnik poučava jezične sadržaje putem usmene i pismene komunikacije te učenjem uz igru i u situacijskim vježbama s elementima jezičnih i dramskih igara.

SŠ SLOJK B.1.1.

Učenik navodi književne vrste i njihova obilježja.

– imenuje književnu vrstu teksta

– navodi osobine književnih vrsta

SŠ SLOJK B.1.2.

Učenik iznosi i argumentira svoja mišljenja i stavove o tekstu.

– izražava svoje mišljenje o književnome djelu

– izražava poruku teksta prema vlastitome nahođenju

– izriče općeniti stav o tekstu prema vlastitome čitateljskom iskustvu, doživljajima i vlastitoj percepciji svijeta

SŠ SLOJK B.1.3.

Učenik iz teksta izdvaja ključne pojmove.

– razumije sadržaj teksta

– tumači glavnu poruku teksta

– razaznaje najvažnije pojmove u tekstu

– razumije dublju poruku teksta te razlikuje manje važne i važnije podatke

SŠ SLOJK B.1.4.

Učenik na stvaralački način interpretira književno djelo.

– analizira različita tumačenja teksta

– vlastitim riječima tumači razliku između stvarnoga i fiktivnoga

– uspoređuje različita tumačenja književnoga teksta

– samostalno predstavlja književno djelo na kreativan način

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– pjesme, priče i legende, mrežni sadržaji, kratki filmovi, radijske i TV emisije.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Nastavnik odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

– recitiranje, priprema plakata, priprema prezentacije, čitanje književnoga i neknjiževnoga teksta.

SŠ SLOJK C.1.1.

Učenik navodi povijesne elemente slovenskoga govornog područja.

– nabraja povijesne elemente određenoga jezičnog područja

– razumije ulogu i važnost plemićkih obitelji u slovenskoj povijesti

SŠ SLOJK C.1.2.

Učenik navodi zemljopisna obilježja slovenskoga govornog područja.

– uz pomoć zemljopisne karte određuje slovensko govorno područje

– nabraja zemljopisna obilježja Slovenije (reljef, klima, vodno bogatstvo, veći gradovi)

SŠ SLOJK C.1.3.

Učenik navodi podatke važne za slovensku kulturu i tradiciju.

– navodi tradicionalne slovenske običaje povezane s blagdanima

– navodi tradicionalna jela i običaje povezane s blagdanima

– prepoznaje tradicionalna slovenska glazbena djela povezana s blagdanima

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– blagdani i praznici, slovenska narodna glazba, običaji Slovenaca, pregled povijesti i geografska obilježja Slovenije.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

– narodne pjesme, vizualna sredstva, povijesni izvori, zemljopisna karta, mrežni sadržaj

SŠ SLOJK A.2.1.

Učenik govori tekst srednje dužine i upotrebljava složenije jezične strukture.

– definira glavne aspekte i ključne elemente teme

– strukturira sadržaj

– argumentirano izražava svoja mišljenja i stavove

– unosi potrebne promjene u govor

SŠ SLOJK A.2.2.

Učenik sudjeluje u dužemu planiranom i kraćemu spontanom razgovoru.

– strukturira izlaganje

– sudjeluje u razgovoru

– koristi se jezičnim elementima za početak, tijek i kraj razgovora te pazi da se uključi u razgovor u odgovarajuće vrijeme

SŠ SLOJK A.2.3.

Učenik piše tekstove srednje dužine služeći se srednje složenim jezičnim strukturama i primjenjujući pravopisna pravila.

– konstruira oblik teksta i njegov sadržaj

– u tekstu jasno određuje odlomke

– koristi se s malo složenijim jezičnim strukturama

– poštuje pravopisna pravila

– uređuje i ispravlja vlastiti tekst

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Predložene teme: moje djetinjstvo, obiteljske proslave, moji uzori, naručivanje hrane, recepti, gradske institucije, znamenitosti, put od točke A do točke B.

Jezične funkcije: predstavljanje i opis svojega djetinjstva, obiteljskih proslava, svojih uzora, opis institucija i vladanje obrascima ophođenja sa službenim osobama koje ondje rade, opis puta od točke A do točke B.

Vježbe čitanja i razumijevanja mogu se provesti na književnim tekstovima, na tekstovima za vježbu i na odgovarajućim svakodnevnim/neknjiževnim tekstovima.

Nastavnik odabire leksičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama. Nastavnik odabire gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika koje se temelje na predloženim jezičnim funkcijama.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju nadograđujući se na sadržaje prethodnih razreda.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Nastavnik poučava jezične sadržaje putem usmene i pismene komunikacije te učenjem uz igru i u situacijskim vježbama s elementima jezičnih i dramskih igara.

SŠ SLOJK B.2.1.

Učenik navodi književne vrste i njihova obilježja.

– imenuje književnu vrstu teksta

– navodi osobine književnih vrsta

SŠ SLOJK B.2.2.

Učenik iznosi i argumentira svoje mišljenje o tekstu.

– izražava svoje mišljenje o književnome djelu

– izražava poruku teksta prema vlastitome nahođenju

– izriče općeniti stav o tekstu prema vlastitome čitateljskom iskustvu, doživljajima i vlastitoj percepciji svijeta

SŠ SLOJK B.2.3.

Učenik iz teksta izdvaja ključne pojmove.

– razumije sadržaj teksta

– tumači glavnu poruku teksta

– razaznaje najvažnije pojmove u tekstu

– razumije dublju poruku teksta i razlikuje manje i važnije podatke

SŠ SLOJK B.2.4.

Učenik na stvaralački način interpretira književno djelo.

– analizira različita tumačenja teksta

– vlastitim riječima tumači razliku između stvarnoga i fiktivnoga

– uspoređuje različita tumačenja književnoga teksta

– samostalno predstavlja književno djelo na kreativan način

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– pjesme, legende i predaje, mrežni sadržaji, kratki filmovi, radijske i TV emisije.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Nastavnik odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

– recitiranje, priprema plakata, priprema prezentacije, čitanje književnoga i neknjiževnoga teksta

SŠ SLOJK C.2.1.

Učenik interpretira elemente slovenske kulture kreativno se izražavajući.

– samostalno ili kao član skupine učenik se uključuje u različite umjetničke aktivnosti sukladno svojim željama i mogućnostima

– javno nastupa u školi i izvan nje

SŠ SLOJK C.2.2.

Učenik istražuje podatke o slovenskoj kulturi u domovini te o kulturi Slovenaca u Hrvatskoj i drugdje u svijetu.

– otkriva podatke o djelovanju slovenskih kulturnih institucija u Sloveniji, Hrvatskoj i drugdje

– informira se o djelovanju slovenske manjine prateći medije (TV, radioemisije, časopise i sl.)

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– blagdani i praznici, slovenska glazba i ples, obilježja krajeva u kojima Slovenci žive u Hrvatskoj, nacionalni parkovi, slovenski izumitelji.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

– narodni ples, narodne pjesme, zorna sredstva, narodne nošnje, mrežni sadržaj

SŠ SLOJK A.3.1.

Učenik razumije i govori dug i srednje složen tekst.

– razumije tekst opće tematike

– razumije složene leksičke strukture

– analizira glavnu poruku, ključne i specifične informacije i implicitne poruke u tekstu

– razlikuje bitnu informaciju od nebitne

– govori duge i složene tekstove

– detaljno opisuje, prepričava, izvještava i uspoređuje sadržaje te iznosi mišljenje ili stav o njima

– jasno prezentira poznatu temu

SŠ SLOJK A.3.2.

Učenik sudjeluje u različitim oblicima dugoga i srednje dugoga planiranog i neplaniranog razgovora.

– sporazumijeva se u spontanim svakodnevnim govornim situacijama

– počinje, prati, održava i završava razgovor

– prosuđuje stupanj formalnosti i prilagođava ga kontekstu

SŠ SLOJK A.3.3.

Učenik piše dug tekst koristeći se složenim jezičnim strukturama.

– primjenjuje pravila pisanja jednostavnih i složenih tekstnih vrsta (sastavak, sažetak jednostavnoga teksta o poznatim temama, osobno pismo)

– prenosi informacije iz njemu bliskih i poznatih izvora

– razvija temu, opisuje stvarne i zamišljene događaje, osobna iskustva, izražava osobna i tuđa mišljenja

– povezuje više odlomaka u cjelinu, uređuje i organizira tekst

– samostalno produktivno upotrebljava uvježbana preporučana jezična sredstva za produkciju novih, neuvježbanih iskaza

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: društveni život, odnosi s drugima – obiteljske i prijateljske veze,

društvene veze.

Nastavnik odabire leksičke i gramatičke strukture vodeći računa o razvojnoj dobi učenika te o njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama. Nastavnik odabire gramatičke strukture koje su učenici najlošije usvojili te ih obrađuje uz sadržaj određene teme.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju nadograđujući se na sadržaje prethodnih razreda.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Poučavanje jezičnih struktura putem usmene i pismene interakcije s učenikom ima cilj osvještavanje i pronalaženje jezičnih zakonitosti. Te se strukture poučavaju integrirano, u odgovarajućim komunikacijskim situacijama.

Nastavnik upoznaje učenike s različitim strategijama uporabe jezika, ovisno o vrsti zadatka, uvažavajući dob učenika, njegov kognitivni i jezični razvoj. Pokazuje učenicima primjere uporabe strategija, potiče učenike na primjenu tih strategija i tako daje model za unaprjeđenje učenja.

Ishodi iz domene jezične kompetencije dopunjuju se ishodima iz domena kultura i mediji te književnost i stvaralaštvo.

SŠ SLOJK B.3.1.

Učenik izražava svoje mišljenje o tekstu i obrazlaže ga.

– iskazuje svoje mišljenje o onome o čemu tekst govori te izražava emocionalni, spoznajni i estetski dojam o književnome tekstu

– obrazlaže razumijevanje teksta

– argumentira svoj kritički stav o tekstu na temelju čitateljskoga iskustva, znanja o svijetu i o književnosti

SŠ SLOJK B.3.2.

Učenik interpretira književni tekst te se stvaralački izražava prema vlastitome interesu.

– razgovara o različitim interpretacijama teksta

– objašnjava razliku između fiktivnoga i stvarnoga svijeta

– primjenjuje osnovne književnoteorijske pojmove relevantne za interpretaciju teksta

– uspoređuje različite interpretacije teksta

– samostalno priprema i oblikuje vlastite radove u kojima dolazi do izražaja kreativnost, originalnost i stvaralačko mišljenje

SŠ SLOJK B.3.3.

Učenik čita s razumijevanjem različite tipove tekstova i iz različitih izvora.

– čita tekstove prema osobnome i profesionalnome interesu

– izdvaja informacije, razlikuje i analizira podatke po važnosti, objašnjava značenja, izražajno naglas čita primjenjujući pravilan naglasak i pravogovor

– utvrđuje ključne podatke

– izdvaja i tumači ideje, razlikuje činjenice od mišljenja

– sažima podatke u tekstu

– povezuje informacije u tekstu s vlastitim iskustvom

– prepoznaje značenje riječi iz konteksta

Literatura:

I. Tavčar, Cvetje v jeseni (priča)

V. Bartol, Alamut (roman)

D. Jančar, Posmehljivo poželenje (roman)

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Preporučene teme: okoliš, ekološka osviještenost, ekološki slogani, zaštita i čuvanje prirode, prirodna bogatstva Republike Slovenije, zdrav život, fizička aktivnost i sport, prehrana: vrste i stilovi, slovenska kuhinja: tipični proizvodi i jela, tradicija i običaji – Božić.

– različiti tekstovi iz knjiga, novina, internetskih sadržaja, filmovi, predlošci, udžbenik.

– prepričavanje i opisivanje pročitanoga uz vlastitu interpretaciju

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Nastavnik upoznaje učenike s različitim stilovima učenja navodeći primjere, potiče učenike i odabire tekstove za obradu sadržaja po svojemu izboru. Učenik čita i interpretira radove potaknut tekstom ili umjetničkim djelom uz pomoć nastavnika koji ga potiče na vlastiti izraz, originalnost i stvaralačko mišljenje.

Ishodi iz domene književnost i stvaralaštvo dopunjuju se ishodima iz domena jezične kompetencije i kultura i mediji.

SŠ SLOJK C.3.1.

Učenik integrira različite informacije o Republici Sloveniji te povezuje različite elemente slovenske kulture i kulture slovenske nacionalne manjine u Republici Hrvatskoj u cjelovitu sliku.

– istražuje i prezentira informacije o aktualnim događanjima i važnim pojedincima u Republici Sloveniji i slovenskoj nacionalnoj manjini u Hrvatskoj

– izgrađuje samopouzdanje pri korištenju slovenskoga jezika te se izravno susreće s kulturom u autentičnome okružju izražavajući svoje stavove, osjećaje i mišljenja

SŠ SLOJK C.3.2.

Učenik upotrebljava i prilagođava različite tehnike kreativnoga izražavanja na slovenskome jeziku i kritički ih prosuđuje.

– ostvaruje različite glazbene, dramsko-scenske, plesne i likovne aktivnosti u skladu s vlastitim interesima i sklonostima.

– javno nastupa u razredu, školi ili izvan nje

– učenik u skladu s vlastitim interesima i sklonostima te uz učiteljev poticaj povezuje i različite tehnike kreativnoga izražavanja i koristi se njima

– ostvaruje različite glazbene, dramsko-scenske i plesne aktivnosti te samostalno / u skupini javno nastupa u školi ili izvan nje

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– tiskani i elektronički tekstovi, auditivni, vizualni i audiovizualni izvori (govor, pismo, intervju, knjige, znanstvenopopularni članci, TV, film).

Preporučene teme: znanost, umjetnost, tehnologija, mediji, predmeti za svakodnevnu upotrebu, reklamni oglasi, televizija, dnevne novine, tradicija i običaji, bajke i priče, povijesne osobe i njihova djela, slovenska književnost i film, likovna i glazbena umjetnost (slovenski kipari, slikari, grafičari, arhitekti i glazbenici).

Izvori za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda tematski su povezani sa slovenskom i hrvatskom kulturnom baštinom i medijima.

Film: Cvetje v jeseni, Razredni sovražnik.

Preporuka za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Nastavnik potiče učenike na istraživanje obilježja slovenske kulture i medija te ih učenici uspoređuju s odgovarajućim sadržajima s hrvatskom kulturom i medijima.

Potiče se prepričavanje i opisivanje svojih doživljaja u galeriji, kazališnoj predstavi, kinu, dopunjavanje tekstova, pokazivanje i opisivanje predmeta i slika, povezivanje verbalnih i neverbalnih sadržaja (recitiranje, pjevanje, slikanje, gluma, projektni zadatci).

Ishodi iz domene kultura i mediji dopunjuju se ishodima iz domena jezične kompetencije i književnost i stvaralaštvo.

SŠ SLOJK A.4.1.

Učenik razumije i upotrebljava duge i složene jezične strukture.

– izražava argumentirano mišljenja i stavove na strukturiran i jasan način

– oblikuje i govori duže i složenije tekstove

– definira glavne aspekte i ključne elemente teme

– razumljivo izgovara riječi i ispravno intonira rečenice

– razlikuje književni i govorni oblik te situacije u kojima se njima koristi

– govori srednje dug i dug tekst uz povremenu pomoć nastavnika

– prepoznaje glavnu poruku, analizira i primjenjuje ključne informacije

SŠ SLOJK A.4.2.

Učenik sudjeluje u dugoj i složenoj govornoj interakciji.

– razmjenjuje, provjerava i potvrđuje informacije u strukturiranome izlaganju

– sudjeluje u spontanome razgovoru, počinje i potiče razgovor u različitim situacijama

– koristi se jezičnim elementima za početak, tijek i kraj razgovora

– prilagođava svoj govor književnomu obliku jezika

SŠ SLOJK A.4.3.

Učenik piše duže i složenije tekstove uz upotrebu složenih jezičnih struktura i primjenu pravopisnih pravila.

– konstruira oblik i sadržaj teksta koristeći se složenim jezičnim strukturama

– u tekstu jasno određuje odlomke i povezuje ih u tekst

– uređuje i ispravlja vlastiti tekst

– poštuje pravopisna pravila, točno upotrebljava interpunkcijske znakove i pravilno zapisuje nepoznate riječi

– opisuje stvarne i zamišljene događaje te obrazlaže svoje stavove

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Predložene teme: predstavljanje, obitelj, svakodnevni život, moj dom, moje mjesto, škola i slobodno vrijeme, hrana, tijelo i zdravlje, blagdanski običaji.

Jezične funkcije: opisivanje životnih situacija i vođenje razgovora, predstavljanje, opis obitelji i obiteljskih veza, opis dnevne rutine i školskih obveza, opis provođenja slobodnoga vremena i mogućnosti za zabavu, opis prirodnoga okoliša i vremenskih prilika, opis zdravoga načina života.

Nastavnik odabire leksik sukladno prije usvojenome znanju učenika te njihovoj povezanosti s drugim nastavnim predmetima i međupredmetnim temama. Nastavnik odabire gramatičke strukture sukladno prije usvojenome znanju učenika na temelju predloženih jezičnih funkcija.

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda ciklički se ponavljaju i nastavljaju na sadržaje prethodnih razreda.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Nastavnik poučava jezične sadržaje putem usmene i pismene komunikacije te učenjem uz igru i u situacijskim vježbama s elementima jezičnih i dramskih igara.

SŠ SLOJK B.4.1.

Učenik navodi književne vrste i njihova obilježja.

– imenuje književnu vrstu teksta

– navodi osobine književnih vrsta

SŠ SLOJK B.4.2.

Učenik iznosi i argumentira svoja mišljenja i stavove o tekstu.

– izražava svoje mišljenje o književnome djelu

– izražava poruku teksta prema vlastitome nahođenju

– izriče općeniti stav o tekstu prema vlastitome čitateljskom iskustvu, doživljajima i vlastitoj percepciji svijeta

SŠ SLOJK B.4.3.

Učenik iz teksta izdvaja ključne pojmove.

– razumije sadržaj teksta

– tumači glavnu poruku teksta

– razaznaje bitne pojmove u tekstu

– razumije dublju poruku teksta i razlikuje manje važne i važnije podatke

SŠ SLOJK B.4.4.

Učenik na stvaralački način interpretira književno djelo.

– obrazlaže i analizira različite interpretacije teksta

– vlastitim riječima tumači razliku između stvarnoga i fiktivnoga

– uspoređuje različite interpretacije književnoga teksta

– primjenjuje osnovne i relevantne književno-teorijske pojmove

– samostalno predstavlja književno djelo na kreativan način

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– pjesme, priče i legende, mrežni sadržaji, kratki filmovi, radijske i TV emisije.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Nastavnik odabire tekstove po svojemu izboru za obradu preporučenih sadržaja.

Ishodi iz domene književnost paralelno se dopunjuju ishodima t drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

– recitiranje, priprema plakata, priprema prezentacije, čitanje književnoga i neknjiževnoga teksta.

SŠ SLOJK C.4.1.

Učenik navodi povijesne elemente slovenskoga govornog područja.

– povezuje elemente koji definiraju kulturu i objašnjava njihovu međusobnu povezanost i promjenljivost u povijesti

– nabraja povijesna razdoblja slovenskoga jezičnog područja

– razumije ulogu i važnost značajnih osoba u slovenskoj povijesti

– upoznaje i uspoređuje povijesna obilježja slovenskoga i hrvatskoga govornog područja

SŠ SLOJK C.4.2.

Učenik navodi zemljopisna obilježja slovenskoga govornog područja.

– uz pomoć zemljopisne karte određuje slovensko govorno područje i susjedne zemlje

– nabraja zemljopisna obilježja Slovenije (reljef, klima, vodno bogatstvo, gradovi, znamenitosti)

– obrazlaže zašto je važno putovati i upoznavati nove i drukčije kulture

– upoznaje i uspoređuje zemljopisna obilježja slovenskoga i hrvatskoga govornog područja

SŠ SLOJK C.4.3.

Učenik navodi podatke važne za slovensku kulturu i tradiciju.

– navodi tradicionalne slovenske običaje, jela i glazbu povezane s blagdanima

– upoznaje slovenska likovna i glazbena djela u povijesti

– upoznaje suvremena događanja u slovenskoj kulturi

– upoznaje i uspoređuje slovensku i hrvatsku kulturu i tradiciju

Sadržaji za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

– blagdani i praznici, slovenska narodna glazba, običaji Slovenaca, pregled povijesti i geografska obilježja Slovenije, suvremeni kulturni događaji.

Preporuke za ostvarivanje odgojno-obrazovnih ishoda:

Ishodi iz domene kultura paralelno se dopunjuju ishodima drugih dviju domena te se zajedno u skladu s njima ostvaruju.

– narodne pjesme, vizualna sredstva, povijesni izvori, zemljopisna karta, mrežni sadržaj, suvremena kultura

100 – 300 besed

(odvisno od leta učenja)

5. razred: 100 – 200 besed

6. razred: 200 – 300 besed

300 – 600 besed

(odvisno od leta učenja)

7. razred: 300 – 500 besed

8. razred: 500 – 600 besed

50 – 200 besed

(odvisno od leta učenja)

5. razred: 50 – 100 besed

6. razred: 100 – 200 besed

200 – 400 besed

7. razred: 200 – 300 besed

8. razred: 300 – 400 besed

40 – 80 besed

(odvisno od vrste besedila)

5. razred: 40 – 60 besed

6. razred: 60 – 70 besed

7. razred: 70 – 80 besed

80 – 200 besed

(odvisno od vrste besedila)

8. razred: 80 – 100 besed

OŠ SLOJK A 1. 1.

Učenec se verbalno in neverbalno odziva na slušne in vizualne zaznave.

– povezuje izgovorjene besede z ustreznimi slikovnimi karticami ali predmeti

– povezuje govorjena navodila z dejanji

– odgovarja na zastavljena vprašanja (da, ne)

– poimenuje predmete in osebe v razredu ali na vizualnih predlogah

OŠ SLOJK A 1. 2.

Učenec na glas bere zelo kratke, preproste in znane besede.

– prepozna in izgovarja napisane besede

– bere slikopis

OŠ SLOJK A 1. 3.

Učenec prepisuje kratke besede in stavke.

OŠ SLOJK A 1. 4.

Učenec ponavlja besede in enostavčne povedi.

OŠ SLOJK A 1. 5.

Učenec sodeluje v zelo kratkem pogovoru z nekaj besedami.

– sodeluje v preprostem in kratkem pogovoru: pozdravi, se predstavi itd.

– zastavlja preprosta vprašanja in nanje odgovarja

– tvori in izgovarja preproste in kratke naučene povedi

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: jaz in svet okrog mene, družina, igre, šola, sadje, zelenjava, živali, rastline, prehrana, barve, števila do 10, deli telesa, črke slovenske abecede.

Jezikovne funkcije: pozdravljanje, predstavitev, čestitka in voščilo, prošnja, zahvala, opravičilo, prepoznavanje in poimenovanje predmetov, štetje.

Učitelj izbira govorno-jezikovne strukture in besedišče glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme.

Učitelj izbira slovnične strukture glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, ki temeljijo na priporočenih jezikovnih funkcijah: preprosta enostavčna poved; trdilna, nikalna in vprašalna oblika povedi, dialog.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj posreduje jezikovne vsebine ustno in prek izkustvenega učenja skozi situacijske igre: gestikulacija, obrazna mimika, gibanje, igre vlog, pesmi, dramatizacija, uporaba digitalnih in ponazoritvenih pripomočkov.

Besedišče se s pomočjo izrazne mimike, vizualnih in multimedijskih sredstev uvaja z mehanskim ponavljanjem.

Branje se začne postopoma uvajati šele po tem, ko učenci usvojijo osnove branja v hrvaškem (maternem) jeziku. Pisanje se začne ob koncu prvega polletja in se uvaja izjemno postopoma.

OŠ SLOJK B 1. 1.

Učenec verbalno in neverbalno izraža svoje misli, občutke in opažanja po poslušanju besedila.

– z besedo, risbo ali gibi izraža svoje misli, občutke, opažanja po branju/poslušanju literarnega besedila

– pove, kaj mu je všeč in kaj ne

– kar je slišal v besedilu, povezuje z lastno izkušnjo

– primerja dejanja literarnih likov z lastnimi dejanji

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– rimane pesmi, slovenske ljudske pravljice in pripovedke, otroške pesmi, izštevanke, otroške ljudske igre.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

OŠ SLOJK C 1. 1.

Učenec prepozna osnovne značilnosti slovenske kulture.

– prepozna tipična slovenska imena

– prepozna in poimenuje značilnosti slovenskih praznikov in običajev

– prepozna ime države

OŠ SLOJK C 1. 2.

Učenec prepoznava podobnosti in razlike med slovensko in hrvaško kulturo.

– v zvezi s kulturnim dogodkom pove, kaj mu je všeč in kaj ne

– svojo izkušnjo kulturnega dogodka izraža na ustvarjalen način z risbo, sliko, ustno ali pisno s kratkimi povedmi

OŠ SLOJK C 1. 3.

Učenec se udeležuje kulturnih dogodkov, primernih njegovi starosti, in v njih sodeluje.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– samopodoba, prazniki, slovenska otroška glasba in ples.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

OŠ SLOJK A 2. 1.

Učenec se verbalno in neverbalno odziva na slušne in vizualne zaznave z uporabo razširjenega besedišča.

– povezuje govorjene besede z ustreznimi slikovnimi karticami ali predmeti

– povezuje govorjena navodila z dejanji

– odgovarja na zastavljena vprašanja

– poimenuje predmete in osebe v razredu ali na vizualnih predlogah;

OŠ SLOJK A 2. 2.

Učenec na glas bere zelo kratke in znane besede.

OŠ SLOJK A 2. 3.

Učenec prepisuje besede in kratke povedi.

– prepisuje besede in povedi

– povezuje pisno obliko besede z ustrezno sliko

OŠ SLOJK A 2. 4.

Učenec ponavlja besede in kratke povedi.

OŠ SLOJK A 2. 5.

Učenec sodeluje v zelo kratkem pogovoru.

– sodeluje v preprostem in kratkem pogovoru z osnovnimi sporazumevalnimi vzorci: pozdravi, se predstavi, predstavi druge itd.

– zastavlja preprosta vprašanja in nanje odgovarja

– oblikuje in izgovarja preproste in kratke, naučene povedi

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: jaz in svet okrog mene, družina, igre, šola, predmeti v okolju, oblačila, barve, sadje, zelenjava, živali, rastline, prehrana, števila do 20, deli telesa, črke in glasovi.

Jezikovne funkcije: pozdravljanje, predstavitev, čestitka in voščilo, prošnja, zahvala, opravičilo, prepoznavanje in poimenovanje predmetov, štetje.

Učitelj izbira govorno-jezikovne strukture in besedišče glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme.

Učitelj izbira slovnične strukture glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, ki temeljijo na priporočenih jezikovnih funkcijah. Razlikovanje med širokim ê, ozkim é in polglasnikom (д); pomanjševalnice. Osnovne značilnosti besednih vrst: samostalnik, pridevnik, glagol, zaimek, števnik.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj posreduje jezikovne vsebine ustno ob igri in prek situacijskih vaj z elementi igre.

OŠ SLOJK B 2. 1.

Učenec z razumevanjem posluša/bere zelo kratka literarna besedila, ki so primerna njegovi starosti.

– odgovarja na vprašanja, povezana z besedilom

– večkrat prebere besedilo za boljše razumevanje

– prepozna glavne in stranske literarne like

OŠ SLOJK B 2. 2.

Učenec se ustvarjalno izraža na podlagi literarne izkušnje.

– z besedo, risbo ali gibi izraža svoje misli, občutke, opažanja po branju/poslušanju literarnega besedila

– dramatizira, ustvarja likovne izdelke, oblikuje šolski pano, izdela strip itd.

OŠ SLOJK B 2. 3.

Učenec pojasnjuje, zakaj mu je določeno literarno besedilo všeč in zakaj ne.

– izrazi mnenje, ali mu je všeč določeno literarno besedilo in navede razloge

– navedene razloge povezuje z dejanji literarnih likov iz besedila

– z risbo izrazi, ali mu je besedilo všeč ali ne

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– rimane pesmi, slovenske ljudske pravljice in pripovedke, otroške pesmi, izštevanke.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

OŠ SLOJK C 2. 1.

Učenec poimenuje osnovne značilnosti slovenske kulture.

OŠ SLOJK C 2. 2.

Učenec sodeluje v dejavnosti s folklorno vsebino.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– samopodoba, prazniki, slovenska glasba in ples.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (ljudski plesi, ljudske pesmi, čestitke in voščila, izštevanke, praznične pesmi v povezavi z običaji, otroške rajalne igre, ponazoritveni pripomočki).

OŠ SLOJK A 3. 1.

Učenec ob poslušanju in branju razume zelo kratke in preproste povedi.

– z eno besedo ali gibom odgovarja na ustno podana vprašanja, prošnje ali navodila, povezana z znanimi temami ali s situacijami v razredu

– razume besedila, sestavljena iz kratkih povedi, ki se nanašajo na znane teme

– prepoznava najpomembnejše informacije in jih povezuje z lastnimi izkušnjami in znanjem

OŠ SLOJK A 3. 2.

Učenec bere povedi na glas.

OŠ SLOJK A 3. 3.

Učenec reproducira besede in zelo kratke povedi.

OŠ SLOJK A 3. 4.

Učenec sodeluje v kratkem pogovoru, pri čemer uporablja kratke in preproste povedi.

– s tvorjenjem preprostih povedi sodeluje v kratkem in naučenem pogovoru z drugimi učenci

– zastavlja preprosta vprašanja in nanje odgovarja

– tvori in izgovarja kratke povedi za izmenjavo informacij

OŠ SLOJK A 3. 5.

Učenec piše zelo kratko in preprosto besedilo na znano temo.

– na podlagi podane predloge piše zelo preprosto besedilo na znano temo

– na preprosta vprašanja podaja pisne odgovore

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: prijatelji, živali, števila, deli telesa, oblačila, vreme, dom, prevozna sredstva, higiena, dnevna rutina, mesto in vas, nakupovanje, meseci, letni časi.

Jezikovne funkcije: opisovanje oseb, iskanje in posredovanje informacij, poimenovanje medsebojnih odnosov, izražanje mnenja (kaj mu je všeč in kaj ne), štetje, pravilen izgovor glasov, naglaševanje, opis dnevne rutine in navad, opis okolja, v katerem živimo.

Učitelj izbira govorno-jezikovne strukture in besedišče glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme.

Učitelj izbira slovnične strukture glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, ki temeljijo na priporočenih jezikovnih funkcijah: spremenljive besedne vrste in njihove osnovne slovnične kategorije; samostalniki in pridevniki: imenovalnik in tožilnik.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in nadgrajujejo vsebine iz prejšnjih razredov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj posreduje jezikovne vsebine ustno in pisno, z učenjem skozi igro in prek situacijskih vaj z elementi igre.

Od tretjega razreda naprej pouk poteka v slovenščini, hrvaščina pa se uporablja za primerjavo in lažji prenos znanja.

Poleg verbalne komunikacije se vse pogosteje uvaja tudi dejavnost pisnega izražanja.

OŠ SLOJK B 3. 1.

Učenec po poslušanju/branju besedila izraža misli, občutke in opažanja ter jih povezuje z lastnimi izkušnjami.

– izraža misli, občutke in opažanja po branju literarnega besedila

– kar je slišal v besedilu, povezuje z lastno izkušnjo

– primerja dejanja literarnih likov z lastnimi dejanji

– pripoveduje o situacijah in dogodkih ter okarakterizira like

OŠ SLOJK B 3. 2.

Učenec z razumevanjem posluša/bere kratka literarna besedila, primerna njegovi starosti.

– razlikuje dele pesmi: verz, kitica

– prepozna in loči besede, ki se rimajo v otroških pesmih in dramskih igrah

– prepozna fantastične elemente v otroških pesmih in pravljicah

– odgovarja na vprašanja v zvezi z besedilom

– povzema vsebino besedila

– večkrat prebere kratko literarno besedilo za boljše razumevanje, pri čemer je pozoren na pravilno izgovorjavo in intonacijo

OŠ SLOJK B 3. 3.

Učenec primerno svojim letom razlikuje določene literarne zvrsti po obliki in vsebini.

– razlikuje literarne zvrsti glede na obliko in vsebino (rimana pesem, ljudska pripoved, otroška pesem, izštevanka, basen)

– prepozna naučene jezikovne prvine, sklepa o vrsti, temi in vsebini besedila

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– igre, slovenske ljudske pravljice, otroške pesmi, izštevanke, basni, dramatizacije, delavnice.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (risanje risb in izdelava lutk, dramatizacija in branje literarnih besedil, kamišibaj [kamishibai]).

OŠ SLOJK C 3. 1.

Učenec govori o sebi in drugih na podlagi medkulturnih izkušenj.

– navaja dejstva o drugih kulturah

– opisuje svoje vtise o pripadnikih druge kulture

– opisuje svoje občutke ob medkulturni izkušnji

– z občasno pomočjo učitelja prepozna in navaja dejstva o drugih kulturah

– na spodbudo učitelja izraža svoje občutke ob medkulturni izkušnji

OŠ SLOJK C 3. 2.

Učenec primerja značilnosti slovenske in hrvaške kulture ter njun pomen.

– prepozna glavne podobnosti in razlike med običaji, vrednotami, stališči in prepričanji slovenske in hrvaške kulture

– izraža pozitiven odnos do slovenske tradicije, običajev, državnih in verskih praznikov

OŠ SLOJK C 3. 3.

Učenec sodeluje v dejavnosti s folklorno vsebino.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– samopodoba, prazniki, slovenska glasba in ples, ljudski običaji: spuščanje gregorčkov (spuščanje luči po rekah, potokih).

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (ljudski plesi, ljudske pesmi, čestitke in voščila, pesmi o praznikih in običajih, otroške ljudske igre, ponazoritveni pripomočki).

Učitelj načrtuje šolske in obšolske kulturne dejavnosti in vsebine glede na interese učencev ter možnosti šole in lokalne skupnosti. Spodbuja se vključevanje učencev in dijakov v kulturno in družbeno življenje skupnosti.

OŠ SLOJK A 4. 1.

Učenec posluša/bere kratko in preprosto besedilo na znano temo.

– z eno besedo ali gibom odgovarja na ustno podana vprašanja, prošnje ali navodila, povezana z znanimi temami ali s situacijami v razredu

– razume besedila, sestavljena iz krajših povedi, ki ne nanašajo na znane teme

– pripoveduje o bistvu besedila

OŠ SLOJK A 4. 2.

Učenec na glas bere zelo kratko, preprosto in znano besedilo.

OŠ SLOJK A 4. 3.

Učenec reproducira povedi in zelo kratka besedila.

OŠ SLOJK A 4. 4.

Učenec sodeluje v pogovoru s kratkimi in preprostimi povedmi.

– sodeluje v naučenem pogovoru s tvorjenjem preprostih povedi

– zastavlja preprosta vprašanja in nanje odgovarja

– tvori in izgovarja kratke povedi za izmenjavo informacij

OŠ SLOJK A 4. 5.

Učenec piše kratko in preprosto besedilo na znano temo.

– na podlagi podane predloge piše zelo preprosto besedilo na znano temo

– na preprosta vprašanja podaja pisne odgovore

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: zdravje, oblačila, dnevna rutina, nakupovanje, narava in vreme, širše okolje, poklici.

Jezikovne funkcije: izražanje časa, iskanje in posredovanje informacij, pravilen izgovor glasov, naglaševanje, opis dnevne rutine in navad, opis kraja, v katerem živimo, opis osebe.

Učitelj izbira govorno-jezikovne strukture in besedišče glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme.

Učitelj izbira slovnične strukture glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, ki temeljijo na priporočenih jezikovnih funkcijah: strukture temeljijo na vsebini prejšnjih razredov; uporaba prislovov rad/rada/rado.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in nadgrajujejo vsebine iz prejšnjih razredov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj posreduje jezikovne vsebine ustno in pisno ter z učenjem skozi igro in prek situacijskih vaj z elementi igre.

OŠ SLOJK B 4. 1.

Učenec po poslušanju/branju besedila ustvarjalno izraža misli, občutke in opažanja ter jih povezuje z lastnimi izkušnjami.

– izraža svoje misli, občutke in opažanja po branju literarnega besedila

– kar je slišal v besedilu, povezuje z lastno izkušnjo

– primerja dejanja literarnih likov z lastnimi dejanji

– poustvarja brano/poslušano besedilo, npr. ustvari nov konec, v zgodbo vnese nove like itd.

OŠ SLOJK B 4. 2.

Učenec razlaga vrednote literarnega besedila, ki so primerne njegovi starosti in osebnim izkušnjam.

– izraža svoje mnenje o opaženih vrednotah v literarnem besedilu

– izpostavi dele besedila, ki so mu bili najbolj všeč

– navaja pozitivne življenjske nauke iz besedila

– prepozna pozitivne lastnosti likov iz besedila, opise pozitivnih dogodkov, ključna sporočila ter modre izreke in nauke

– opaža dobra in slaba dejanja literarnih likov

– se pogovarja o dejanjih likov iz literarnega besedila

– navaja trditve, s katerimi utemeljuje lastno mnenje o prepoznanih vrednotah v literarnem besedilu

OŠ SLOJK B 4. 3.

Učenec določa ključne besede in sporočilo besedila v določenih literarnih vrstah, ki so primerne njegovi starosti.

– bere besedila v otroških revijah in na slovenskih spletnih straneh

– prepozna sporočilo besedila

– samostojno ali s pomočjo učitelja uporablja digitalne vire

– zbira pomembne informacije in izpostavlja ključne besede

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– lirske pesmi, pripovedke, basni, ljudski pregovori, dramsko besedilo.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Književni pojmi: ljudska lirska pesem, motiv, tema, ideja, pesniška podoba, personifikacija, pripovedovanje, dialog, monolog, opis.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (risanje risb in izdelava lutk, dramatizacija in branje literarnih besedil, kamišibaj [kamishibai]).

OŠ SLOJK C 4. 1.

Učenec govori o sebi in drugih na podlagi medkulturnih izkušenj.

– na kratko in preprosto pove, kaj je izvedel o kulturi druge osebe

– širi znanje o drugih kulturah

OŠ SLOJK C 4. 2.

Učenec prepozna osnovne geografske značilnosti Slovenije.

– prepozna in poimenuje osnovne geografske značilnosti Slovenije

– na zemljevidu pokaže Slovenijo, Ljubljano in večja slovenska mesta

– našteje sosednje države Slovenije

OŠ SLOJK C 4. 4.

Učenec izvaja dejavnost s folklorno vsebino.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– prazniki, slovenska glasba in ples, imena pomembnih krajev, znani Slovenci, bližnja slovenska mesta, glavno mesto, lega Slovenije na zemljevidu.

Kulturne prireditve in ustanove: srečanja s književniki, kulturni festivali in prireditve.

Šolske in obšolske manifestacije: evropski dan jezikov, mednarodni dan maternega jezika.

Običaji po slovenskem koledarju (otroške ljudske in rajalne igre ter pesmi o božiču in veliki noči).

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

OŠ SLOJK A 5. 1.

Učenec z razumevanjem posluša/bere kratko in preprosto besedilo na znano temo.

– z eno besedo ali gibom odgovarja na ustno podana vprašanja, prošnje ali navodila, povezana z znanimi temami ali s situacijami v razredu

– razume besedila, sestavljena iz krajših povedi, ki se nanašajo na znane teme

– pripoveduje o bistvu besedila, razume glavno sporočilo besedila, iz besedila izpostavlja ključne besede in pomembne informacije

OŠ SLOJK A 5. 2.

Učenec razločno bere kratko, preprosto in znano besedilo s pravilno izgovorjavo in intonacijo.

OŠ SLOJK A 5. 3.

Učenec z uporabo zelo preprostih jezikovnih struktur izgovarja kratko in preprosto besedilo na znano temo.

OŠ SLOJK A 5. 4.

Učenec sodeluje v kratkem in preprostem pogovoru na znano temo.

– sodeluje v preprostem in kratkem pogovoru v osnovnih sporazumevalnih vajah

– zastavlja preprosta vprašanja in nanje odgovarja, prepozna priložnost, da prevzame besedo

– načrtuje pogovor, primerja vsebino pogovora s predlogo

OŠ SLOJK A 5. 5.

Učenec piše preprosto besedilo na določeno temo.

– ob podani predlogi piše preprosto besedilo na znano temo

– odgovarja na zastavljena vprašanja

– pravilno zapisuje znane in pogoste besede

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: vsakdanje življenje, hišna opravila in dela okoli hiše, šolsko okolje, naše naravno okolje, bližnja in širša okolica – orientacija, podroben opis bivalnega okolja in doma.

Jezikovne funkcije: iskanje in posredovanje informacij, pravilen izgovor glasov, naglaševanje, opis dnevne rutine in navad, opis domačega kraja, pravila šolskega vedenja, opis gospodinjskih opravil, opis geografskega prostora (relief, strani neba).

Učitelj izbira govorno-jezikovne strukture in besedišče glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme.

Učitelj izbira slovnične strukture glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, ki temeljijo na priporočenih jezikovnih funkcijah: sopomenke, protipomenke, enakozvočnice, samostalniki in pridevniki (vsi skloni), glagol (sedanjik E, D, M).

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in nadgrajujejo vsebine iz prejšnjih razredov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj posreduje jezikovne vsebine ustno in pisno, z učenjem skozi igro in prek situacijskih vaj z elementi dramske igre.

OŠ SLOJK B 5. 1.

Učenec razlaga svoje misli, občutke in opažanja po poslušanju/branju besedila in jih povezuje z lastnimi izkušnjami.

OŠ SLOJK B. 5. 2.

Učenec z razumevanjem posluša/bere kratka literarna besedila, primerna njegovi starosti.

– prepozna in poimenuje določene vrste besedil (basen, ljudska pripoved, pesem, pravljica, dramska igra)

– določi temo, misel in ozračje besedila

– odgovarja na vprašanja v zvezi z branim/poslušanim besedilom

– povzema vsebino besedila

– večkrat prebere kratko literarno besedilo za boljše razumevanje, pri čemer je pozoren na pravilno izgovorjavo in intonacijo

OŠ SLOJK B 5. 3.

Učenec določa ključne besede in sporočilo besedila v določenih literarnih vrstah, primernih njegovi starosti.

– bere besedila v otroških revijah in na slovenskih spletnih straneh

– prepozna sporočilo besedila

– samostojno ali s pomočjo učitelja uporablja digitalne vire

– zbira pomembne informacije in izpostavlja ključne besede iz določenih virov

– pojasni najdene podatke

OŠ SLOJK B 5. 4.

Učenec se ustvarjalno izraža na podlagi literarne izkušnje.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– slovenske ljudske pripovedi, pesmi, basni, pregovori, reki, uganke, legende in ljudsko izročilo.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (risanje risb in izdelava lutk, dramatizacija in branje literarnih besedil).

OŠ SLOJK C 5. 1.

Učenec govori o sebi in drugih na podlagi medkulturnih izkušenj.

– pove, kako se je počutil ob medkulturni izkušnji

– na kratko in preprosto pove, kaj se je naučil o kulturi druge osebe

– širi spoznanja o drugih kulturah

– z občasno pomočjo učitelja in ob predlogi govori in opisuje, kaj se je naučil o drugih kulturah na podlagi

medkulturne izkušnje

OŠ SLOJK C 5. 2.

Učenec opiše osnovne zgodovinske značilnosti Slovenije.

OŠ SLOJK C 5. 3.

Učenec opiše osnovne geografske značilnosti Slovenije in Slovencev na Hrvaškem.

– prepozna in poimenuje osnovne geografske značilnosti Slovenije in Slovencev na Hrvaškem (mesta, vasi in okolica)

– prepozna in na zemljevidu pokaže kraje, kjer živijo Slovenci na Hrvaškem (Pulj, Reka, Karlovec, Zagreb, Varaždin, Čakovec, Osijek, Zadar, Split)

OŠ SLOJK C 5. 4.

Učenec izvaja dejavnost s folklorno vsebino.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– počitnice in prazniki, slovenska glasba in ples, imena pomembnih krajev, poreklo Slovencev, opis geografskih značilnosti Slovenije in Hrvaške (največje reke, jezera, gore in hribovja), orientacija na zemljevidu.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (ljudski običaji: pustni karneval), ljudske pesmi, otroške ljudske igre, ponazoritvena sredstva, obiski knjižnice, Brižinski spomeniki, Čedajski in Stiški rokopis).

OŠ SLOJK A 6. 1.

Učenec pripoveduje kratko besedilo na znano temo z uporabo preprostih jezikovnih struktur.

OŠ SLOJK A 6. 2.

Učenec sodeluje v kratkem pogovoru na znano temo.

– sodeluje v preprostem in kratkem pogovoru pri osnovnih sporazumevalnih vajah

– postavlja preprosta vprašanja in odgovarja nanje

– začne, vodi in konča pogovor

OŠ SLOJK A 6. 3.

Učenec napiše kratko in preprosto besedilo na znano temo.

– opaža razlike med pisno in govorjeno obliko besede

– piše po nareku

OŠ SLOJK A 6. 4.

Učenec napiše preprosto besedilo na znano temo z uporabo preprostih jezikovnih struktur in pravopisnih pravil.

– napiše preprosto besedilo ob podani predlogi z uporabo preprostih jezikovnih struktur

– logično tvori besedilo, besedilo ureja z upoštevanjem pravopisnih pravil

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: vsakdanje življenje, varstvo okolja, potovanja, naročanje, nakupovanje, plačevanje, prosti čas in zabava, šport, konjički.

Jezikovne funkcije: iskanje in posredovanje informacij, opis dnevne rutine in navad, nakup vozovnice ali vstopnice, naročanje hrane in pijače, opis prostočasnih dejavnosti, opis zabave).

Učitelj izbira govorno-jezikovne strukture in besedišče glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme.

Učitelj izbira slovnične strukture glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, ki temeljijo na priporočenih jezikovnih funkcijah: spremenljive besedne vrste in njihove slovnične kategorije, glagol (preteklik), izgovor črk l in v, stopnjevanje pridevnikov.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in nadgrajujejo vsebine iz prejšnjih razredov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj posreduje jezikovne vsebine ustno in pisno ter z učenjem skozi igro in prek situacijskih vaj z elementi jezikovnih in dramskih iger.

OŠ SLOJK B 6. 1.

Učenec izraža svoje mnenje po poslušanju/branju literarnega besedila in ga povezuje z lastno izkušnjo.

– izraža svoje mnenje po branju/poslušanju literarnega ali neliterarnega besedila

– izraža občutke, povezane z besedilom (presenečenje, jeza, obžalovanje, strah, sočutje ...)

– izkazuje zanimanje za like in dogodke, se identificira z liki in ocenjuje njihova dejanja

OŠ SLOJK B 6. 2.

Učenec pojasnjuje ideje in zaplete iz literarnih in neliterarnih besedil, primernih njegovi starosti.

– po branju ali poslušanju besedila izraža mnenje o osrednjih dogodkih

– prepozna glavne misli in zaplete v besedilu

– predlaga rešitve za zaplete iz besedila

– primerja svoje mnenje in predloge z mnenji in predlogi drugih

OŠ SLOJK B 6. 3.

Učenec raziskuje ključne besede in potrebne informacije v skladu s svojimi interesi in potrebami

– raziskuje glavno idejo, sporočilo in ključne besede v pisnem in prebranem besedilu

– iz določenih virov zbira dodatne informacije na podlagi ključnih besed

– uporablja vsebino in glosar

OŠ SLOJK B 6. 4.

Učenec se ustvarjalno izraža na podlagi literarne izkušnje.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– slovenske ljudske pripovedi, pesmi, basni, pregovori, legende in ustno izročilo, otroški roman.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (risanje risb in izdelava lutk, dramatizacija, recitacija pesmi, izdelava plakatov ter branje literarnega in neliterarnega besedila, obeleževanje slovenskega kulturnega praznika: Prešernovega dne).

OŠ SLOJK C 6. 1.

Učenec prepozna osnovne zgodovinske značilnosti slovenskega govornega območja.

– prepozna in poimenuje zgodovinske značilnosti Slovenije (zgodovinske pokrajine) in čezmejnih območij

– prepoznava teritorialne spremembe skozi zgodovino

OŠ SLOJK C 6. 2.

Učenec prepozna osnovne geografske značilnosti slovenskega govornega območja tako znotraj meja današnje Republike Slovenije kot tudi na čezmejnih območjih.

– prepozna in poimenuje geografske značilnosti Slovenije, slovenske pokrajine

– prepozna in na zemljevidu pokaže določene čezmejne kraje, kjer živijo Slovenci (Italija: Trst in Gorica, Benečija (pokrajina Veneto), Avstrija: Koroška, del Štajerske, Madžarska: Porabje, Hrvaška: Istra, Primorsko-goranska, Karlovška, Varaždinska, Medmurska županija in Mesto Zagreb)

OŠ SLOJK C 6. 3.

Učenec izvaja dejavnost s folklorno vsebino iz različnih slovenskih pokrajin.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– prazniki, slovenska glasba in ples, zgodovina Slovencev do prve svetovne vojne, geografske značilnosti slovenskega govornega območja (dvojezični toponimi), orientacija na zemljevidu.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (ljudski plesi, ljudske pesmi, otroške ljudske igre, ponazoritvena sredstva, legende in ustno izročilo, narodna noša).

OŠ SLOJK A 7. 1.

Učenec z razumevanjem posluša/bere srednje dolgo besedilo na znano temo.

– razume srednje dolgo besedilo o znani temi

– izpostavlja glavno sporočilo besedila, ključne besede in druge pomembne informacije

– pri poslušanju in branju uporablja več strategij za uspešno razumevanje besedila

OŠ SLOJK A 7. 2.

Učenec pripoveduje kratko besedilo z uporabo srednje zapletenih jezikovnih struktur.

– pripoveduje kratko besedilo na znano temo z uporabo srednje zapletenih jezikovnih struktur

– poroča o znanih situacijah in dogodkih

– načrtuje vsebino besedila, povezuje dele besedila ter ureja in popravlja govor

OŠ SLOJK A 7. 3.

Učenec sodeluje v preprostem, spontanem in vodenem pogovoru na znano temo.

– sodeluje v enostavnem, vodenem ali spontanem pogovoru na znano temo

– zastavlja vprašanja in odgovarja z ustreznimi jezikovnimi strukturami

OŠ SLOJK A 7. 4.

Učenec napiše preprosto besedilo na znano temo z uporabo srednje zapletenih jezikovnih struktur in pravopisnih pravil.

– napiše enostavno besedilo ob podani predlogi z uporabo srednje zapletenih jezikovnih struktur

– logično tvori besedilo, besedilo ureja z upoštevanjem pravopisnih pravil

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: vsakdanje življenje, varstvo okolja, zdravo življenje, potovanja, tehnologija.

Jezikovne funkcije: iskanje in posredovanje informacij, opis vsakdanjika, ogroženih območij in živega sveta, prehranjevalnih navad, gibanja, prostočasnih dejavnosti, zabave).

Učitelj izbira govorno-jezikovne strukture in besedišče glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme.

Učitelj izbira slovnične strukture glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, ki temeljijo na priporočenih jezikovnih funkcijah: spremenljive besedne vrste in njihove slovnične kategorije, glagol (prihodnjik), podredno zložena poved - odvisniki, premi in odvisni govor.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in nadgrajujejo vsebine iz prejšnjih razredov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj posreduje jezikovne vsebine ustno in pisno ter z učenjem skozi igro in prek situacijskih vaj z elementi jezikovnih in dramskih iger.

OŠ SLOJK B 7. 1.

Učenec razlaga svoje izkušnje in stališča v zvezi z literarnim in neliterarnim besedilom.

– primerja svoje izkušnje in mnenje z vsebino literarnega in neliterarnega besedila

– razvija svojo domišljijo, razumevanje in pogled na prihodnost

– bere z veseljem

OŠ SLOJK B 7. 2.

Učenec interpretira literarna in neliterarna besedila.

– prebrano besedilo predstavi z lastnimi besedami

– razmišlja o delu literarnega besedila, ki vpliva na oblikovanje njegovega mnenja

OŠ SLOJK B 7. 3.

Učenec izpostavlja informacije, pridobljene iz različnih virov, pri čemer je pozoren na njihovo točnost in uporabnost.

– zbira informacije iz različnih virov glede na svoje interese in potrebe

– zbira informacije iz zanesljivih virov in preverja njihovo točnost

OŠ SLOJK B 7. 4.

Učenec se ustvarjalno izraža na podlagi literarne izkušnje.

– z lastnimi besedami razlaga razliko med fikcijo in resničnostjo

– ustvarjalno se izraža pri interpretaciji literarnega dela

– predstavi literarno besedilo v situacijskih vajah z elementi jezikovnih in dramskih iger

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– slovenske ljudske pravljice, pesmi, besedila iz otroških revij, spletne vsebine, otroški roman.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (risanje risb in izdelava lutk, dramatizacija, recitacija, interpretacija, izdelava plakatov ter branje literarnega in neliterarnega besedila).

OŠ SLOJK C 7. 1.

Učenec poimenuje zgodovinske značilnosti slovenskega govornega območja.

– širi svoje znanje o Republiki Sloveniji, slovenski kulturi in slovenski manjšini na Hrvaškem

– ugotavlja podobnosti in razlike med zgodovinskimi dogodki

– povezuje zgodovinske dogodke s pomembnimi državnimi prazniki

OŠ SLOJK C 7. 2.

Učenec poimenuje geografske značilnosti slovenskega govornega območja.

– širi svoje znanje o geografiji Slovenije

– spoznava slovenske pokrajine in njihove sedeže

– spoznava mesta izven Slovenije, kjer živijo Slovenci in se govori slovenski jezik

OŠ SLOJK C 7. 3.

Učenec izvaja dejavnost s folklorno vsebino iz različnih slovenskih pokrajin.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– prazniki, slovenska glasba in ples, zgodovina Slovencev v prvi polovici 20. stoletja, geografske značilnosti slovenskega govornega območja (dvojezični toponimi), orientacija na zemljevidu.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (ljudski običaji: v času setve, žetve, trgatve; ljudske pesmi, ponazoritvena sredstva, legende in ustno izročilo, narodna noša).

OŠ SLOJK A 8. 1.

Učenec razume srednje dolgo besedilo na znano temo.

– po branju ali poslušanju razume preprosta in srednje dolga besedila znane vsebine

– izpostavi glavno sporočilo besedila

– razume besedilo globalno in selektivno

– uporablja strategije za uspešno razumevanje besedila pri poslušanju in branju

OŠ SLOJK A 8. 2.

Učenec pripoveduje kratko besedilo z uporabo srednje zapletenih jezikovnih struktur.

– pripoveduje kratko besedilo na znano temo z uporabo srednje zapletenih jezikovnih struktur

– poroča o znanih situacijah in dogodkih

– povezuje dele besedila ter ureja in popravlja govor

OŠ SLOJK A 8. 3.

Učenec sodeluje pri vodenem, preprostem in spontanem pogovoru na znano temo.

– sodeluje v enostavnem, vodenem ali spontanem pogovoru na dobro znano temo

– zastavlja vprašanja in nanje odgovarja

OŠ SLOJK A 8. 4.

Učenec napiše srednje dolgo besedilo na znano temo z uporabo srednje zapletenih jezikovnih struktur in pravopisnih pravil.

– ob podani predlogi piše srednje dolgo besedilo

– logično oblikuje besedilo

– z naučenimi sredstvi poskuša samostojno tvoriti nova besedila o prej neobdelanih temah

– natančno zapisuje besede z uporabo ločil

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: človek in družba, varstvo okolja, znanost in tehnologija, poslovni svet, zdravo življenje.

Jezikovne funkcije: iskanje in posredovanje informacij, opis vsakdanjika, ogroženih območij in živega sveta, prehranjevalnih navad, gibanja, prostočasnih dejavnosti, pogovor o prihodnosti, izbira poklicne usmeritve, razprava).

Učitelj izbira govorno-jezikovne strukture in besedišče glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme.

Učitelj izbira slovnične strukture glede na razvojno stopnjo oz. starost učencev, ki temeljijo na priporočenih jezikovnih funkcijah: spremenljive besedne vrste in njihove slovnične kategorije, glagol (pogojnik), besedni vrstni red, nespremenljive besedne vrste, pravopis glavnih in vrstilnih števnikov.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in nadgrajujejo vsebine iz prejšnjih razredov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj posreduje jezikovne vsebine ustno in pisno, z učenjem skozi igro in prek situacijskih vaj z elementi jezikovnih in dramskih iger.

OŠ SLOJK B 8. 1.

Učenec razlaga literarno in neliterarno besedilo glede na svoje bralne izkušnje in ga primerja z drugimi besedili.

– prepozna strukturo literarnega in neliterarnega besedila

– ocenjuje in opisuje različne okoliščine, avtorjev namen usmerjanja pozornosti bralca

– bere z veseljem

OŠ SLOJK B 8. 2.

Učenec in interpretira ter kritično obravnava literarno in neliterarno besedilo na podlagi svojih izkušenj in konteksta

– prepozna in vrednoti različne značilnosti likov na podlagi njihovih dejanj, izražanja in stališč

– etično in moralno razlaga besedilo

– kritično in argumentirano ocenjuje literarno in neliterarno besedilo

OŠ SLOJK B 8. 3.

Učenec ocenjuje vpliv medijskih besedil na javno mnenje.

– prepozna vpliv medijskega sporočila na javno mnenje

– razvija kritično mišljenje in oblikuje lastno mnenje

OŠ SLOJK B 8. 4.

Učenec se ustvarjalno izraža na podlagi literarne izkušnje.

– govori o različnih interpretacijah besedila

– z lastnimi besedami opisuje razliko med fikcijo in resničnostjo

– z igranjem vlog predstavi literarno besedilo

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– slovenske ljudske pripovedi, pesmi, besedila iz časopisja, spletne vsebine, kratki filmi, radijske in televizijske oddaje, življenjepis, otroški roman.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (dramatizacija, recitacija, interpretacija, izdelava plakatov, priprava predstavitve, pisanje življenjepisa in branje literarnega in neliterarnega besedila).

OŠ SLOJK C 8. 1.

Učenec poimenuje zgodovinske značilnosti slovenskega govornega območja in zgodovinske značilnosti Hrvaške.

– iz več virov se seznanja z zgodovino slovenskega naroda v in izven matične domovine (pomembni dogodki in ljudje)

– seznanja se z dogodki in ljudmi, ki so pomembni za oba naroda

OŠ SLOJK C 8. 2.

Učenec poimenuje geografske značilnosti Slovenije in Hrvaške.

OŠ SLOJK C 8. 3.

Učenec izvaja dejavnost s folklorno vsebino iz različnih slovenskih pokrajin.

– aktivno sodeluje v skupni predstavi ali na prireditvi,

– poje ljudske in sodobne pesmi

– sodeluje pri dejavnostih, povezanih z vizualnimi mediji

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– prazniki, slovenska glasba in ples, zgodovina Slovencev v drugi polovici 20. stoletja in na začetku 21. stoletja (obdobje socializma, vojna za Slovenijo, osamosvojitev, sprememba političnega in gospodarskega sistema, Evropska unija, menjava valute), geografske značilnosti slovenskega govornega območja, znani slovenski umetniki.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi (veseli december – prazniki in decembrska praznovanja, ljudske pesmi, ponazoritvena sredstva, zgodovinska besedila, umetniška dela, posebnosti slovenske arhitekture – čebelnjak, kozolec).

SŠ SLOJK A 1. 1.

Dijak pripoveduje srednje dolgo besedilo z uporabo preprostih jezikovnih struktur.

– določa glavne vidike in ključne elemente teme

– strukturira vsebino

– argumentirano izraža svoja mnenja in stališča

SŠ SLOJK A 1. 2.

Dijak sodeluje v daljšem, načrtovanem in preprostem, spontanem pogovoru.

– strukturira predstavitev

– sodeluje v pogovoru

– uporablja jezikovne elemente za začetek, potek in konec pogovora in je pozoren, da se v pogovor vključi v ustreznem trenutku

SŠ SLOJK A 1. 3.

Dijak piše srednje dolga besedila z uporabo srednje zapletenih jezikovnih struktur in pravopisnih pravil.

– sestavi obliko in vsebino besedila

– v besedilu jasno loči odstavke

– uporablja nekoliko bolj zapletene jezikovne strukture

– spoštuje pravopisna pravila

– ureja in popravlja svoje besedilo

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: predstavitev, družina, vsakdanje življenje, moja šola, moje okolje, prosti čas, odhod v trgovino, praznični običaji.

Jezikovne funkcije: opis življenjskih situacij in vodenje pogovora, predstavitev, opis družine in družinskih vezi, opis dnevne rutine, opis preživljanja prostega časa in možnosti za zabavo, opis naravnega okolja, opis vremenske napovedi.

Profesor izbira besedišče glede na predhodno pridobljeno znanje dijakov ter njihovo povezavo z drugimi predmeti in medpredmetnimi temami. Profesor izbira slovnične strukture glede na predhodno pridobljeno znanje dijakov na podlagi predlaganih jezikovnih funkcij.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in se nadaljujejo glede na vsebine iz prejšnjih razredov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Učitelj posreduje jezikovne vsebine ustno in pisno ter z učenjem skozi igro in prek situacijskih vaj z elementi jezikovnih in dramskih iger.

SŠ SLOJK B 1. 1.

Dijak navaja literarne vrste in njihove značilnosti.

– poimenuje literarno vrsto besedila

– navaja značilnosti literarnih vrst

SŠ SLOJK B 1. 2.

Dijak predstavi in zagovarja svoje mnenje in stališča o besedilu.

– izraža svoje mnenje o literarnem delu

– izraža sporočilo besedila po lastnem občutku

– izraža splošen odnos do besedila glede na svojo bralno izkušnjo, doživetje in lastno dojemanje sveta

SŠ SLOJK B 1. 3.

Dijak iz besedila izpostavi ključne pojme.

– razume vsebino besedila

– razlaga glavno sporočilo besedila

– prepozna najpomembnejše pojme v besedilu

– razume globlje sporočilo besedila in razlikuje med manj pomembnimi in pomembnejšimi informacijami

SŠ SLOJK B 1. 4.

Dijak na ustvarjalen način interpretira literarno delo.

– analizira različne razlage besedila

– s svojimi besedami razlaga razliko med resničnim in fiktivnim

– primerja različne razlage literarnega besedila

– samostojno predstavi literarno delo na ustvarjalen način

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– pesmi, zgodbe in legende, spletne vsebine, kratki filmi, radijske in televizijske oddaje.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Profesor za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

– recitacija, priprava plakatov in predstavitev, branje literarnega in neliterarnega besedila.

SŠ SLOJK C 1. 1.

Dijak navaja zgodovinske elemente slovenskega govornega območja.

– navaja zgodovinske elemente določenega jezikovnega območja

– razume vlogo in pomen plemiških družin v slovenski zgodovini

SŠ SLOJK C 1. 2.

Dijak navaja geografske značilnosti slovenskega govornega območja.

– ob zemljevidu določa slovensko govorno območje

– navaja geografske značilnosti Slovenije (relief, podnebje, vodni viri, večja mesta)

SŠ SLOJK C 1. 3.

Dijak navaja pomembne podatke iz slovenske kulture in tradicije.

– navaja slovenske tradicionalne praznične običaje

– navaja tradicionalne jedi in običaje ob praznikih

– prepozna tradicionalne slovenske praznične skladbe

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– prazniki, slovenska ljudska glasba, običaji Slovencev, pregled zgodovine in geografskih značilnosti Slovenije.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

– ljudske pesmi, ponazoritvena sredstva, zgodovinski viri, zemljevid, spletne vsebine

SŠ SLOJK A 2. 1.

Dijak govori srednje dolgo besedilo in uporablja bolj zapletene jezikovne strukture.

– določa glavne vidike in ključne elemente teme

– strukturira vsebino

– argumentirano izraža svoja mnenja in stališča,

– v govoru vnaša potrebne spremembe

SŠ SLOJK A 2. 2.

Dijak sodeluje v daljšem načrtovanem in krajšem spontanem pogovoru.

– strukturira predstavitev

– sodeluje v pogovoru

– uporablja jezikovne elemente za začetek, potek in konec pogovora in je pozoren, da se v pogovor vključi v ustreznem trenutku

SŠ SLOJK A 2. 3.

Dijak piše srednje dolga besedila z uporabo srednje zapletenih jezikovnih struktur in pravopisnih pravil.

– sestavi obliko in vsebino besedila

– jasno loči v besedilu odstavke

– uporablja nekoliko bolj zapletene jezikovne strukture

– spoštuje pravopisna pravila

– ureja in popravlja svoje besedilo

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: moje otroštvo, družinska praznovanja, moji vzorniki, naročanje hrane, recepti, mestne ustanove, znamenitosti, pot od točke A do točke B.

Jezikovne funkcije: predstavitev in opis svojega otroštva, družinskih praznovanj, svojih vzornikov, opis ustanov in uporaba ustreznih vedenjskih vzorcev pri komunikaciji z uradnimi osebami, ki so tam zaposlene, opis poti od točke A do točke B.

Vaje za branje in razumevanje se lahko izvajajo ob literarnih besedilih, na praktičnih besedilih in na ustreznih vsakdanjih/neliterarnih besedilih.

Profesor izbira govorno-jezikovne strukture in besedišče glede na starost dijakov, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme. Profesor izbira slovnične strukture glede na starost dijakov, ki temeljijo na priporočenih jezikovnih funkcijah.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in nadgrajujejo vsebine iz prejšnjih letnikov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Profesor posreduje jezikovne vsebine ustno in pisno ter z učenjem skozi igro in prek situacijskih vaj z elementi jezikovnih in dramskih iger.

SŠ SLOJK B 2. 1.

Dijak navaja literarne vrste in njihove značilnosti.

– poimenuje literarno vrsto besedila

– navaja značilnosti literarnih vrst

SŠ SLOJK B 2. 2.

Dijak predstavi in zagovarja svoje mnenje in stališča o besedilu.

– izraža svoje mnenje o literarnem delu

– izraža sporočilo besedila po lastnem občutku

– izraža splošen odnos do besedila glede na svojo bralno izkušnjo, doživetje in lastno dojemanje sveta

SŠ SLOJK B 2. 3.

Dijak iz besedila izpostavi ključne pojme.

– razume vsebino besedila

– razlaga glavno sporočilo besedila

– prepozna najpomembnejše pojme v besedilu

– razume globlje sporočilo besedila in razlikuje med manj pomembnimi in pomembnejšimi informacijami

SŠ SLOJK B 2. 4.

Dijak na ustvarjalen način interpretira literarno delo.

– analizira različne razlage besedila

– s svojimi besedami razlaga razliko med resničnim in fiktivnim

– primerja različne razlage literarnega besedila

– samostojno predstavi literarno delo na ustvarjalen način

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– pesmi, legende in ustno izročilo, spletne vsebine, kratki filmi, radijske in televizijske oddaje.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Profesor za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

– recitacija, priprava plakatov, priprava predstavitev, branje literarnega in neliterarnega besedila

SŠ SLOJK C 2. 1.

Dijak z ustvarjalnim izražanjem interpretira elemente slovenske kulture.

– samostojno ali kot član skupine se dijak vključuje v različne umetniške dejavnosti glede na svoje želje in možnosti

– javno nastopa v šoli in izven nje

SŠ SLOJK C 2. 2.

Dijak raziskuje informacije o slovenski kulturi v domovini ter o kulturi Slovencev na Hrvaškem in drugod po svetu.

– razkriva podatke o delovanju slovenskih kulturnih ustanov v Sloveniji, na Hrvaškem in drugod

– zanima se za dejavnosti slovenske manjšine s spremljanjem medijev (televizija, radijske oddaje, časopisje itd.)

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– prazniki, slovenska glasba in ples, značilnosti krajev na Hrvaškem, kjer živijo Slovenci, narodni parki, slovenski izumitelji.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

– ljudski ples, ljudske pesmi, ponazoritvena sredstva, narodne noše, spletne vsebine

SŠ SLOJK A 3. 1.

Dijak razume in pripoveduje dolgo in srednje zapleteno besedilo.

– razume besedilo na splošno tematiko

– razume zapletene leksikalne strukture

– analizira glavno sporočilo, ključne in specifične informacije ter implicitna sporočila iz besedila

– razlikuje pomembne

od nepomembnih informacij

– pripoveduje dolga in zapletena besedila

– podrobno opisuje, obnavlja, poroča in primerja vsebine in o tem izraža mnenje ali stališče

– jasno predstavi dobro znano temo

SŠ SLOJK A 3. 2.

Dijak sodeluje v različnih oblikah dolgega in srednje-dolgega načrtovanega in nenačrtovanega pogovora.

– se sporazumeva v spontanih vsakodnevnih govornih situacijah

– začne, spremlja, vzdržuje in konča pogovor

– oceni stopnjo formalnosti in jo prilagodi kontekstu

SŠ SLOJK A 3. 3.

Dijak napiše dolgo besedilo z uporabo zapletenih jezikovnih struktur.

– uporablja pravila pisanja preprostih in zapletenih besedilnih vrst (spis, obnova preprostega besedila na znano temo, osebno pismo)

– posreduje informacije iz znanih virov, ki so mu blizu

– razvija temo, opisuje resnične in zamišljene dogodke, osebne izkušnje, izraža svoja in tuja mnenja

– povezuje več odstavkov v celoto, ureja in organizira besedilo

– samostojno in učinkovito uporablja priporočena naučena jezikovna sredstva za tvorbo novih, neizurjenih sporazumevalnih vzorcev

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: družabno življenje, odnosi z drugimi – družinske in prijateljske vezi, družbeni odnosi.

Profesor izbira govorno-jezikovne in slovnične strukture glede na starost dijakov, pri čemer upošteva medpredmetne povezave in povezane teme. Profesor izbira slovnične strukture, ki so jih učenci najmanj usvojili in jih obravnava ob vsebini določene teme.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in nadgrajujejo vsebine iz prejšnjih letnikov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Poučevanje jezikovnih struktur z ustno in pisno interakcijo z dijakom je namenjeno ozaveščanju in iskanju jezikovnih zakonitosti. Te strukture se poučujejo integrirano, v ustreznih sporazumevalnih situacijah.

Profesor dijake seznani z različnimi strategijami uporabe jezika, odvisno od vrste naloge, upoštevaje njihovo starost, kognitivni in jezikovni razvoj. Dijakom ponazarja primere rabe jezikovnih strategij, spodbuja učence k uporabi le-teh in jim tako daje vzorec poglabljanje učenja.

Cilji predmetnega področja jezikovne kompetence se dopolnjujejo s cilji iz predmetnih področij kultura ter književnost.

SŠ SLOJK B 3. 1.

Dijak izraža svoje mnenje o besedilu in ga utemeljuje.

– izraža svoje mnenje o vsebini besedila in izkazuje čustveni, kognitivni in estetski vtis o literarnem besedilu

– utemeljuje razumevanje besedila

– zagovarja svoj kritični odnos do besedila na podlagi bralne izkušnje, dojemanja sveta in književnosti

SŠ SLOJK B 3. 2.

Dijak interpretira literarno besedilo in se ustvarjalno izraža v skladu z lastnim interesom.

– se pogovarja o različnih interpretacijah besedila

– pojasnjuje razliko med fiktivnim in resničnim svetom

– uporablja osnovne literarnoteoretične pojme, pomembne za interpretacijo besedila

– primerja različne razlage besedila

– samostojno pripravlja in oblikuje lastna dela, v katerih pridejo do izraza ustvarjalnost, izvirnost in ustvarjalno mišljenje

SŠ SLOJK B 3. 3.

Dijak z razumevanjem bere različne besedilne vrste iz različnih virov.

– bere besedila glede na osebni in poklicni interes

– izvzema informacije, razlikuje in analizira podatke po pomembnosti, razlaga pomene, glasno bere z upoštevanjem pravilnega naglaševanja in pravorečja

– prepozna in določi ključne informacije

– izvzema in pojasnjuje ideje, razlikuje dejstva od mnenj

– povzema podatke iz besedila

– informacije iz besedila povezuje z lastnimi izkušnjami

– iz konteksta prepozna pomen besed

Priporočena književna dela:

I. Tavčar, Cvetje v jeseni (povest)

V. Bartol, Alamut (roman)

D. Jančar, Posmehljivo poželenje (roman)

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: okolje, okoljska zavest, ekološki slogani, varstvo in ohranjanje narave, naravna bogastva Slovenije, zdravo življenje, telesna dejavnost in šport, prehrana: vrste hrane in načini prehranjevanja, slovenska kuhinja: tipični izdelki in jedi, tradicija in običaji – božič.

– različna besedila iz knjig, časopisov, spletnih vsebin; filmi, predloge, učbeniki.

– pripovedovanje in opisovanje prebranega z lastno interpretacijo

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Profesor učence seznanja z različnimi učnimi pristopi na podlagi primerov, dijake spodbuja in po lastni presoji izbira besedila za vsebinsko obravnavo.

Dijak bere in interpretira dela po navdihu iz besedila ali umetniškega dela ob pomoči učitelja, ki ga spodbuja k lastnemu izražanju, izvirnosti in ustvarjalnemu razmišljanju.

Cilji predmetnega področja književnost se dopolnjujejo s cilji iz predmetnih področij jezikovne kompetence ter kultura.

SŠ SLOJK C 3. 1.

Dijak združuje različne informacije o Republiki Sloveniji z različnimi elementi slovenske kulture in kulture slovenske narodne manjšine v Republiki Hrvaški, ki jih povezuje v celovito sliko.

– raziskuje in predstavlja informacije o aktualnem dogajanju v Republiki Sloveniji ter o njenih pomembnih posameznikih in slovenski narodni manjšini na Hrvaškem

– z izražanjem svojih stališč, čustev in mnenj gradi samozavest pri uporabi slovenskega jezika in se neposredno srečuje s kulturo v avtentičnem okolju

SŠ SLOJK C 3. 2.

Dijak uporablja in prilagaja različne tehnike ustvarjalnega izražanja v slovenskem jeziku ter jih kritično ocenjuje.

– glede na svojo naravnanost in interese se udejstvuje v različnih glasbenih, dramsko-scenskih, plesnih in likovno-umetniških dejavnostih

– javno nastopa v razredu, na šolskih in izvenšolskih prireditvah

– dijak v skladu z lastnimi interesi in željami ob spodbudi profesorja povezuje različne tehnike ustvarjalnega izražanja in jih uporablja

– izvaja različne glasbene, dramsko-scenske in plesne dejavnosti ter javno nastopa samostojno/v skupini v šoli ali izven nje

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– tiskana in elektronska besedila, slušni, vizualni in avdiovizualni viri (govor, pismo, intervju, knjige, poljudnoznanstveni članki, film, televizija).

Priporočene teme: znanost, umetnost, tehnologija, mediji, stvari za vsakodnevno rabo, reklamni oglasi, televizija, dnevni časopisi, tradicija in običaji, pravljice in zgodbe, zgodovinske osebnosti in njihova dela, slovenska književnost in film, likovna in glasbena umetnost (slovenski kiparji, slikarji, grafiki, arhitekti in glasbeniki).

Viri za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev so tematsko povezani s slovensko in hrvaško kulturno dediščino in mediji.

Film: Cvetje v jeseni, Razredni sovražnik.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Profesor spodbuja učence k raziskovanju značilnosti slovenske kulture in medijev, ki jih dijaki primerjajo z ustreznimi vsebinami hrvaške kulture in medijev.

Spodbujata se pripovedovanje in opisovanje lastnega doživetja v galeriji, na gledališki predstavi in v kinu, dopolnjevanje besedil, prikazovanje in opazovanje predmetov in slik, povezovanje verbalnih in neverbalnih vsebin (recitacija, petje, slikanje, dramska igra, projektne naloge).

Cilji predmetnega področja kultura se dopolnjujejo s cilji predmetnih področij jezikovne kompetence in književnost.

SŠ SLOJK A 4. 1.

Dijak razume in uporablja dolge in zahtevne jezikovne strukture.

– izraža argumentirana mnenja in stališča na strukturiran in jasen način

– oblikuje in tvori daljša in zahtevnejša besedila

– opredeljuje glavne vidike in ključne elemente teme

– besede izgovarja razločno in z ustrezno intonacijo

– razlikuje knjižno in govorjeno obliko ter situacije, v katerih sta uporabljeni

– z občasno pomočjo profesorja pripoveduje srednje dolgo in dolgo besedilo

– prepozna glavno sporočilo, analizira in uporabi ključne informacije

SŠ SLOJK A 4. 2.

Dijak sodeluje v dolgi in zahtevni govorni interakciji.

– izmenjuje, preverja in potrjuje informacije v strukturirani predstavitvi

– sodeluje v spontanem pogovoru, sproži in spodbuja pogovor v različnih situacijah

– uporablja jezikovne elemente za začetek, potek in konec pogovora

– svoj govor prilagaja literarni obliki jezika

SŠ SLOJK A 4. 3.

Dijak piše daljša in bolj zapletena besedila z uporabo zapletenih jezikovnih struktur pravopisnih pravil.

– sestavi obliko in vsebino besedila z uporabo zapletenih jezikovnih struktur

– jasno loči odstavke in jih povezje z besedilom

– ureja in popravlja svoje besedilo

– spoštuje pravopisna pravila, natančno uporablja ločila in pravilno zapisuje neznane besede

– opisuje resnične in izmišljene dogodke ter pojasnjuje svoja stališča

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Priporočene teme: predstavitev, družina, vsakdanje življenje, moj dom, moj kraj, šola in prosti čas, hrana, telo in zdravje, praznični običaji.

Jezikovne funkcije: opisovanje življenjskih situacij in vodenje pogovorov, predstavitev, opis družine in družinskih vezi, opis dnevne rutine in šolskih obveznosti, opis preživljanja prostega časa in možnosti za zabavo, opis naravnega okolja in vremenskih razmer, opis zdravega načina življenja.

Profesor izbira besedišče glede na predhodno pridobljeno znanje dijakov ter njihovo povezavo z drugimi predmeti in medpredmetnimi temami. Profesor izbira slovnične strukture glede na predhodno pridobljeno znanje dijakov na podlagi predlaganih jezikovnih funkcij.

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev se ciklično ponavljajo in nadgrajujejo vsebine iz prejšnjih letnikov.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Profesor posreduje jezikovne vsebine ustno in pisno ter z učenjem skozi igro in prek situacijskih vaj z elementi jezikovnih in dramskih iger.

SŠ SLOJK B 4. 1.

Dijak navaja literarne vrste in njihove značilnosti.

– poimenuje literarno vrsto besedila

– navaja značilnosti literarnih vrst

SŠ SLOJK B 4. 2.

Dijak predstavi ter zagovarja svoja stališča in mnenje o besedilu.

– izraža svoje mnenje o literarnem delu

– izraža sporočilo besedila po lastnem občutku

– izraža splošen odnos do besedila glede na svojo bralno izkušnjo, doživetje in lastno dojemanje sveta

SŠ SLOJK B 4. 3.

Dijak iz besedila izpostavi ključne pojme.

– razume vsebino besedila

– razlaga glavno sporočilo besedila

– prepozna pomembne pojme v besedilu

– razume globlje sporočilo besedila in razlikuje med manj pomembnimi in pomembnejšimi informacijami

SŠ SLOJK B 4. 4.

Dijak na ustvarjalen način interpretira literarno delo.

– pojasnjuje in analizira različne razlage besedila

– z lastnimi besedami razlaga razliko med resničnim in fiktivnim

– primerja različne interpretacije literarnega besedila

– uporablja osnovne in ustrezne literarnoteoretične pojme;

– samostojno predstavi literarno delo na ustvarjalen način

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– pesmi, zgodbe in legende, spletne vsebine, kratki filmi, radijske in televizijske oddaje.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Profesor za obravnavo priporočenih vsebin izbira besedila po svoji presoji.

Cilji predmetnega področja književnost se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

– recitacija, priprava plakatov, priprava predstavitve, branje literarnega in neliterarnega besedila.

SŠ SLOJK C 4. 1.

Dijak navaja zgodovinske elemente slovenskega govornega območja.

– povezuje elemente, ki opredeljujejo kulturo, ter pojasnjuje njihovo medsebojno povezanost in spreminjanje skozi zgodovino

– navaja zgodovinska obdobja slovenskega jezikovnega področja

– razume vlogo in pomen pomembnih osebnosti iz slovenske zgodovine

– spozna in primerja zgodovinske značilnosti slovenskega in hrvaškega govornega območja

SŠ SLOJK C 4. 2.

Dijak navaja geografske značilnosti slovenskega govornega območja.

– ob zemljevidu določa slovensko govorno območje in sosednje države

– našteva geografske značilnosti Slovenije (relief, podnebje, vodni viri, mesta, znamenitosti)

– pojasnjuje, zakaj je pomembno potovati in spoznavati nove in drugačne kulture

– spoznava in primerja geografske značilnosti slovenskega in hrvaškega govornega območja

SŠ SLOJK C 4. 3.

Dijak navaja pomembne podatke iz slovenske kulture in tradicije.

– navaja tradicionalne slovenske praznične običaje, jedi in glasbo

– spoznava slovenska zgodovinska likovno-umetniška in glasbenih dela

– spoznava sodobna dogajanja na področju slovenske kulture

– spoznava in primerja slovensko in hrvaško kulturo in tradicijo

Vsebine za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

– prazniki, slovenska ljudska glasba, navade Slovencev, pregled zgodovine in geografskih značilnosti Slovenije, aktualni kulturni dogodki.

Priporočila za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev:

Cilji predmetnega področja kultura se vzporedno dopolnjujejo s cilji drugih dveh predmetnih področij in se dosegajo v skladu z njimi.

– ljudske pesmi, ponazoritvena sredstva, zgodovinski viri, zemljevid, spletne vsebine, sodobna kultura